Datasets:

skadooah2

/

apache_sentiment_analysis_testing

like 0

Poslanci večinoma uspešni V povezavi podroben rezultat vseh slovenskih občin. V bitko za županske funkcije se je podalo tudi 28 poslancev. Neuspešni so bili štirje; volivci so za županski stolček premalo glasov namenili poslankama SD Andreji Rihter v Celju in Julijani Bizjak Mlakar v Kamniku, poslancu SDS Milenku Ziherlu v Škofji Loki ter poslancu DeSUS-a Jošku Godcu v Litiji. V največji stranki SD se je za županski stolček potegovalo sedem poslancev, šest jih je prepričljivo zmagalo v prvo: Matjaž Han v občini Radeče, Renata Brunskole v Metliki, Anton Kampuš v Gornji Radgoni, Tomaž Mencinger na Jesenicah, Alan Bukovnik v Radljah ob Dravi, vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič v Velenju. V drugi krog se je od poslancev SD-ja v Kočevju uvrstil zdajšnji župan Janko Veber. Med poslanci je danes 23 županov, od njih se jih je 20 potegovalo za vnovično izvolitev, kandidiralo je še osem poslancev, ki niso hkrati župani. Iz vrst SDS-a je na županskih volitvah kandidiralo sedem poslancev, ki pa so dosegli slabši rezultat v prvem krogu. Zmagali so trije: Danijel Krivec v Bovcu, Milan Čadež v Gorenji vasi in Darko Menih v Šoštanju. V drugi krog se podajajo njihovi strankarski kolegi Zvonko Lah v Mirni Peči, Štefan Tisel v Šentjurju, Robert Hrovat v Domžalah in Peter Verlič v Grosuplju. Kot že omenjeno, je Milenko Ziherl bitko za županski položaj izgubil. Županovanje bi omejil na dva mandata, da bi bilo končno konec teh šerifov v negativnem smislu, ki ne vodijo nikamor.Vili Trofenik, Zares Iz vrst Zaresa sta za položaj župana kandidirala dva poslanca, in sicer Lojze Posedel v Žalcu in Vili Trofenik v Ormožu. Oba sta se uvrstila v drugi krog. Trofenika je sicer predlagala lista Stanislava Žličarja in sopodpisnikov. LDS je imel iz poslanskih vrst tri kandidate za župane, vsi trije so bili uspešni v prvo: Borut Sajovic v Tržiču, Miran Jerič v Hrastniku, Milan Gumzar pa v Benediktu. Tam je bil sicer edini kandidat. Veselje in razočaranje v štabih županskih kandidatov v fotogaleriji. Po pričakovanjih je bilo veselo predvsem v Jankovićevem in Kanglerjevem štabu. SLS je bil s svojimi kandidati uspešen v vseh treh občinah: Franc Pukšič je zmagal v Destrniku, Janez Ribič v Dupleku, Franc Bogovič pa v Krškem. DeSUS enkrat uspešno, enkrat v drugi krog, enkrat poraz. Matjaž Zanoškar je prepričljivo zmagal v Slovenj Gradcu, Franc Jurša se je v Ljutomeru uvrstil v drugi krog, Joško Godec pa je v Litiji bitko za županski stolček izgubil. Volivci so mu namenili le 9,33 odstotka glasov. Konec šerifovstvu! Vili Trofenik, član Zaresa, je eden izmed tistih osmih poslancev, ki tekmo za županski stolček nadaljuje. "Glede na to, da je bilo precej visoko drobljenje zlasti na levici, je bil drugi krog pričakovan. Računam na ugoden razvoj v naslednjem krogu. Trofenika je predlagala lista Stanislava Žličarja s sopodpisniki. "Vedno sem kandidiral s podpisi, nikoli na strankarski listi. Res pa sta me podprla Zares in DeSUS. Rezultata stranke ne komentira: "Nisem si še podrobno pogledal rezultatov za celo Slovenijo, saj sem se ukvarjal s svojo občino. S tem tudi nisem obremenjen. Po njegovem mnenju so stranke na lokalni ravni tako ali tako nebodijihtreba, "saj vidimo, da so trendi strank od strank". Glede na še vedno aktualno vprašanje nezdružljivosti poslanske in županske funkcije Trofenik, ki je 10 let opravljal obe funkciji, pravi, da bi v tem trenutku absolutno podprl nezdružljivost. "To sicer ni edini zveličavni problem. Jaz bi županovanje omejil na dva mandata, da bi bilo končno konec teh šerifov v negativnem smislu, ki ne vodijo nikamor. Dodaja, da je razmišljanje o spremembi zakona takoj po volitvah morda nepošteno do volivcev in da bi bilo to bolje storiti ob zaključku mandata. "V vsakem primeru pa je to treba razčistiti. Morda bo kakšen premik zdaj, ko drugi mesec k nam na inšpiciranje prihaja komisija Sveta Evrope. Pregledali bodo, kakšno je stanje lokalne samouprave pri nas po desetih letih, še sklene poslanec in kandidat za župana Vili Trofenik.

V občinah, kjer so že izvolili župane, preštevajo mesta v občinskih svetih, v tistih, kjer sledi drugi krog, preštevajo morebitne glasove nove podpore. Poslanci kandidati večinoma uspešni.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Poslanci večinoma uspešni V povezavi podroben rezultat vseh slovenskih občin. V bitko za županske funkcije se je podalo tudi 28 poslancev. Neuspešni so bili štirje; volivci so za županski stolček premalo glasov namenili poslankama SD Andreji Rihter v Celju in Julijani Bizjak Mlakar v Kamniku, poslancu SDS Milenku Ziherlu v Škofji Loki ter poslancu DeSUS-a Jošku Godcu v Litiji. V največji stranki SD se je za županski stolček potegovalo sedem poslancev, šest jih je prepričljivo zmagalo v prvo: Matjaž Han v občini Radeče, Renata Brunskole v Metliki, Anton Kampuš v Gornji Radgoni, Tomaž Mencinger na Jesenicah, Alan Bukovnik v Radljah ob Dravi, vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič v Velenju. V drugi krog se je od poslancev SD-ja v Kočevju uvrstil zdajšnji župan Janko Veber. Med poslanci je danes 23 županov, od njih se jih je 20 potegovalo za vnovično izvolitev, kandidiralo je še osem poslancev, ki niso hkrati župani. Iz vrst SDS-a je na županskih volitvah kandidiralo sedem poslancev, ki pa so dosegli slabši rezultat v prvem krogu. Zmagali so trije: Danijel Krivec v Bovcu, Milan Čadež v Gorenji vasi in Darko Menih v Šoštanju. V drugi krog se podajajo njihovi strankarski kolegi Zvonko Lah v Mirni Peči, Štefan Tisel v Šentjurju, Robert Hrovat v Domžalah in Peter Verlič v Grosuplju. Kot že omenjeno, je Milenko Ziherl bitko za županski položaj izgubil. Županovanje bi omejil na dva mandata, da bi bilo končno konec teh šerifov v negativnem smislu, ki ne vodijo nikamor.Vili Trofenik, Zares Iz vrst Zaresa sta za položaj župana kandidirala dva poslanca, in sicer Lojze Posedel v Žalcu in Vili Trofenik v Ormožu. Oba sta se uvrstila v drugi krog. Trofenika je sicer predlagala lista Stanislava Žličarja in sopodpisnikov. LDS je imel iz poslanskih vrst tri kandidate za župane, vsi trije so bili uspešni v prvo: Borut Sajovic v Tržiču, Miran Jerič v Hrastniku, Milan Gumzar pa v Benediktu. Tam je bil sicer edini kandidat. Veselje in razočaranje v štabih županskih kandidatov v fotogaleriji. Po pričakovanjih je bilo veselo predvsem v Jankovićevem in Kanglerjevem štabu. SLS je bil s svojimi kandidati uspešen v vseh treh občinah: Franc Pukšič je zmagal v Destrniku, Janez Ribič v Dupleku, Franc Bogovič pa v Krškem. DeSUS enkrat uspešno, enkrat v drugi krog, enkrat poraz. Matjaž Zanoškar je prepričljivo zmagal v Slovenj Gradcu, Franc Jurša se je v Ljutomeru uvrstil v drugi krog, Joško Godec pa je v Litiji bitko za županski stolček izgubil. Volivci so mu namenili le 9,33 odstotka glasov. Konec šerifovstvu! Vili Trofenik, član Zaresa, je eden izmed tistih osmih poslancev, ki tekmo za županski stolček nadaljuje. "Glede na to, da je bilo precej visoko drobljenje zlasti na levici, je bil drugi krog pričakovan. Računam na ugoden razvoj v naslednjem krogu. Trofenika je predlagala lista Stanislava Žličarja s sopodpisniki. "Vedno sem kandidiral s podpisi, nikoli na strankarski listi. Res pa sta me podprla Zares in DeSUS. Rezultata stranke ne komentira: "Nisem si še podrobno pogledal rezultatov za celo Slovenijo, saj sem se ukvarjal s svojo občino. S tem tudi nisem obremenjen. Po njegovem mnenju so stranke na lokalni ravni tako ali tako nebodijihtreba, "saj vidimo, da so trendi strank od strank". Glede na še vedno aktualno vprašanje nezdružljivosti poslanske in županske funkcije Trofenik, ki je 10 let opravljal obe funkciji, pravi, da bi v tem trenutku absolutno podprl nezdružljivost. "To sicer ni edini zveličavni problem. Jaz bi županovanje omejil na dva mandata, da bi bilo končno konec teh šerifov v negativnem smislu, ki ne vodijo nikamor. Dodaja, da je razmišljanje o spremembi zakona takoj po volitvah morda nepošteno do volivcev in da bi bilo to bolje storiti ob zaključku mandata. "V vsakem primeru pa je to treba razčistiti. Morda bo kakšen premik zdaj, ko drugi mesec k nam na inšpiciranje prihaja komisija Sveta Evrope. Pregledali bodo, kakšno je stanje lokalne samouprave pri nas po desetih letih, še sklene poslanec in kandidat za župana Vili Trofenik. ### Odziv: V občinah, kjer so že izvolili župane, preštevajo mesta v občinskih svetih, v tistih, kjer sledi drugi krog, preštevajo morebitne glasove nove podpore. Poslanci kandidati večinoma uspešni.

Policijske bonitete Policisti pogoje za upokojitev izpolnijo od pet do 13 let prej kot na primer medicinske sestre in drugi javni uslužbenci, ki nimajo tako imenovane benificirane delovne dobe. Za vsako polno leto delovne dobe se jim prišteje od dva pa tja do šest mesecev (policisti piloti). Na vprašanje, koliko ta “boniteta” stane državo, na ministrstvu za notranje zadeve v petek zaradi odsotnosti uslužbencev kadrovske službe (še) niso znali odgovoriti. Štirje razredi več Pri bruto osnovni plači 1.373 evrov (to bo 30. plačni razred po Zujf brez vseh dodatkov, nadur, potnih stroškov in prehrane) znaša neto prejemek policista 925 evrov. Če bi vsoto, ki jo država na mesec nameni za “benificirano dobo”, to je okoli 260 evrov, pri policistu v 30. plačnem razredu namenila v bruto plačo, bi bila policistova neto plača za okoli 100 evrov višja. Pretvorjeno v plačne razrede pa to pomeni – da policistom država vsak mesec kar dobre 4 plačane razrede “vplača” v njihov benificiran status, kaže naš izračun. Plačilne liste, iz katerih naj bi bilo to razvidno, pa so nam obljubili za danes. Smo pa nato z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) dobili pojasnilo, koliko so zaradi benificirane dobe višji prispevki delodajalca (torej stroški proračuna) za pokojninsko zavarovanje za povprečnega policista. “Če je (po odpravi plačnih nesorazmerij in znižanju plač v skladu z zakonom o uravnoteženju javnih financ (Zujf)) znesek bruto plače v 30. razredu 1.373,40 evra, je prispevek delodajalca za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje od te bruto plače obračunan v višini 10,55 odstotka in znaša 144,89 evra, za benificirano dobo odmerjeni prispevek po zakonu o prispevkih za socialno varnost za povečanje zavarovalne dobe na 16 mesecev za vsakih 12 mesecev dejanskega zavarovanja pa je obračunan v višini 8,4 odstotka in znaša 115,36 evra,” odgovarjajo s Zpiza.

Primerjava. V 30. plačnem razredu je policist 260 evrov dražji od javnega uslužbenca.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Policijske bonitete Policisti pogoje za upokojitev izpolnijo od pet do 13 let prej kot na primer medicinske sestre in drugi javni uslužbenci, ki nimajo tako imenovane benificirane delovne dobe. Za vsako polno leto delovne dobe se jim prišteje od dva pa tja do šest mesecev (policisti piloti). Na vprašanje, koliko ta “boniteta” stane državo, na ministrstvu za notranje zadeve v petek zaradi odsotnosti uslužbencev kadrovske službe (še) niso znali odgovoriti. Štirje razredi več Pri bruto osnovni plači 1.373 evrov (to bo 30. plačni razred po Zujf brez vseh dodatkov, nadur, potnih stroškov in prehrane) znaša neto prejemek policista 925 evrov. Če bi vsoto, ki jo država na mesec nameni za “benificirano dobo”, to je okoli 260 evrov, pri policistu v 30. plačnem razredu namenila v bruto plačo, bi bila policistova neto plača za okoli 100 evrov višja. Pretvorjeno v plačne razrede pa to pomeni – da policistom država vsak mesec kar dobre 4 plačane razrede “vplača” v njihov benificiran status, kaže naš izračun. Plačilne liste, iz katerih naj bi bilo to razvidno, pa so nam obljubili za danes. Smo pa nato z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) dobili pojasnilo, koliko so zaradi benificirane dobe višji prispevki delodajalca (torej stroški proračuna) za pokojninsko zavarovanje za povprečnega policista. “Če je (po odpravi plačnih nesorazmerij in znižanju plač v skladu z zakonom o uravnoteženju javnih financ (Zujf)) znesek bruto plače v 30. razredu 1.373,40 evra, je prispevek delodajalca za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje od te bruto plače obračunan v višini 10,55 odstotka in znaša 144,89 evra, za benificirano dobo odmerjeni prispevek po zakonu o prispevkih za socialno varnost za povečanje zavarovalne dobe na 16 mesecev za vsakih 12 mesecev dejanskega zavarovanja pa je obračunan v višini 8,4 odstotka in znaša 115,36 evra,” odgovarjajo s Zpiza. ### Odziv: Primerjava. V 30. plačnem razredu je policist 260 evrov dražji od javnega uslužbenca.

Lakovič ostaja v Barceloni Slovenski košarkarski reprezentant Jaka Lakovič bo v prihodnjih dneh podpisal novo pogodbo z Barcelono. Nekdanji član Krke se je katalonskemu velikanu pridružil pred tremi leti. Očitno pa bo bivanje vŠpaniji podaljšal še za nadaljnji dve. Vir blizu kluba je namreč potrdil, da sta se 31-letni košarkar in klub že dogovorila o vseh pogojih, tako da je le še vprašanje časa, kdaj bo pogodba podpisana tudi uradno. Lakovič je sicer že pred časom v pogovoru za zurnal24.si dejal, da si želi ostati v Barceloni. Kot kaže, se mu je želja uresničila.

Slovenski košarkar Jaka Lakovič bo v kratkem podpisal novo pogodbo z Barcelono. Lakovič bo na Pirenejskem polotoku ostal še najmanj dve sezoni.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Lakovič ostaja v Barceloni Slovenski košarkarski reprezentant Jaka Lakovič bo v prihodnjih dneh podpisal novo pogodbo z Barcelono. Nekdanji član Krke se je katalonskemu velikanu pridružil pred tremi leti. Očitno pa bo bivanje vŠpaniji podaljšal še za nadaljnji dve. Vir blizu kluba je namreč potrdil, da sta se 31-letni košarkar in klub že dogovorila o vseh pogojih, tako da je le še vprašanje časa, kdaj bo pogodba podpisana tudi uradno. Lakovič je sicer že pred časom v pogovoru za zurnal24.si dejal, da si želi ostati v Barceloni. Kot kaže, se mu je želja uresničila. ### Odziv: Slovenski košarkar Jaka Lakovič bo v kratkem podpisal novo pogodbo z Barcelono. Lakovič bo na Pirenejskem polotoku ostal še najmanj dve sezoni.

Motiv še vedno neznan Bogdan Kraner je lansko poletje v Ihovi umoril svojega polbrata Draga Kranerja in mater Pavlino Kraner. Najprej je zabodel svojega polbrata, nato pa še mamo; ta se je zatekla k sosedom po pomoč, a dva tedna pozneje v bolnišnici umrla. Kraner je bil v času umora sicer vidno opit, kar so na dosedanjih obravnavah znali povedati tudi policisti, ki so ga prijeli. Da je bil agresiven tudi takrat, ko so ga hoteli prijeti, da jih je spodbujal k temu, naj ga ustrelijo, in da se ni hotel predati zlahka. Bogdan bil agresiven Da je bil večino časa pijan in agresiven, so povedali tudi sosedi, ki so do zdaj pričali na Okrožnem sodišču v Mariboru. O njem niso dejali nič kaj lepega. Umorjenega Draga so medtem le hvalili in dejali, da je bil izjemno delaven, prijazen in da nikomur ni hotel žalega. Z Bogdanom sicer nihče ni imel slabih izkušenj, vsi pa so govorili le o govoricah, ki so krožile po vasi. Bogdanov nečak, sin pokojnega Draga, je med pričanjem dejal, da se spomni, kako je slišal strica govoriti o tem, da bo ubil soseda, ker da se vtika v tuje stvari. Tudi Bogdanov bratranec je vedel povedati, da je Bogdan večkrat komu grozil, da je celo dejal, da bo pobil celo vas. Na današnjem sojenju je Bogdan zadnje odločno zanikal in dejal, da je rekel le, "da je cel svet za v luft spustiti". Obrambo gradi na neprištevnosti Kaj je Bogdana gnalo v dvojni umor, še ni jasno. Na prejšnji obravnavi je sicer mnenje podal sodni izvedenec, psiholog Mladen Vrabič, vendar je to potekalo za zaprtimi vrati, zato njegovi izsledki za zdaj niso znani. Bogdan je na predobravnavnem naroku sicer dejal, da se dejanja ne spomni natančno. Njegov zagovornik obrambo gradi na neprištevnosti, torej da naj bi bila vsebnost alkohola v Kranerjevi krvi previsoka in da zato ni vedel, kaj dela. Obtožnica ga bremeni uboja s skupno kaznijo 21 let zapora. Ali bo zagovorniku uspelo doseči blažjo kazen zaradi prevelike opitosti kritični dan, bo jasno kmalu. Sojenje se bo nadaljevalo 20. marca.

Bogdan Kraner se brani pred obtožbami o dvojnem umoru.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Motiv še vedno neznan Bogdan Kraner je lansko poletje v Ihovi umoril svojega polbrata Draga Kranerja in mater Pavlino Kraner. Najprej je zabodel svojega polbrata, nato pa še mamo; ta se je zatekla k sosedom po pomoč, a dva tedna pozneje v bolnišnici umrla. Kraner je bil v času umora sicer vidno opit, kar so na dosedanjih obravnavah znali povedati tudi policisti, ki so ga prijeli. Da je bil agresiven tudi takrat, ko so ga hoteli prijeti, da jih je spodbujal k temu, naj ga ustrelijo, in da se ni hotel predati zlahka. Bogdan bil agresiven Da je bil večino časa pijan in agresiven, so povedali tudi sosedi, ki so do zdaj pričali na Okrožnem sodišču v Mariboru. O njem niso dejali nič kaj lepega. Umorjenega Draga so medtem le hvalili in dejali, da je bil izjemno delaven, prijazen in da nikomur ni hotel žalega. Z Bogdanom sicer nihče ni imel slabih izkušenj, vsi pa so govorili le o govoricah, ki so krožile po vasi. Bogdanov nečak, sin pokojnega Draga, je med pričanjem dejal, da se spomni, kako je slišal strica govoriti o tem, da bo ubil soseda, ker da se vtika v tuje stvari. Tudi Bogdanov bratranec je vedel povedati, da je Bogdan večkrat komu grozil, da je celo dejal, da bo pobil celo vas. Na današnjem sojenju je Bogdan zadnje odločno zanikal in dejal, da je rekel le, "da je cel svet za v luft spustiti". Obrambo gradi na neprištevnosti Kaj je Bogdana gnalo v dvojni umor, še ni jasno. Na prejšnji obravnavi je sicer mnenje podal sodni izvedenec, psiholog Mladen Vrabič, vendar je to potekalo za zaprtimi vrati, zato njegovi izsledki za zdaj niso znani. Bogdan je na predobravnavnem naroku sicer dejal, da se dejanja ne spomni natančno. Njegov zagovornik obrambo gradi na neprištevnosti, torej da naj bi bila vsebnost alkohola v Kranerjevi krvi previsoka in da zato ni vedel, kaj dela. Obtožnica ga bremeni uboja s skupno kaznijo 21 let zapora. Ali bo zagovorniku uspelo doseči blažjo kazen zaradi prevelike opitosti kritični dan, bo jasno kmalu. Sojenje se bo nadaljevalo 20. marca. ### Odziv: Bogdan Kraner se brani pred obtožbami o dvojnem umoru.

Voditelji EU iščejo rešitev Slovenija pričakuje, da Hrvaška ne bo namerno razpršeno pošiljala ljudi v Slovenijo brez predhodnega obveščanja ter jih potiskala v reko, čez mejo, lačne in utrujene. Miro Cerar Slovenski premier Miro Cerar pričakuje od današnjega mini vrha EU in Balkana akcijski načrt konkretnih in takojšnjih ukrepov, ki bodo uresničeni v prihodnjih dneh in tednih. "Če se to ne bo zgodilo, bo EU začela razpadati," je opozoril ob prihodu na vrh v Bruslju. Slovenija konkretno pričakuje pomoč v policijskih silah iz drugih držav unije, pomoč v opremi in finančno pomoč ter bistveno izboljšanje v komunikaciji in sodelovanju s tistimi državami, s katerimi doslej tega ni bilo mogoče vzpostaviti brez naše krivde. To je improvizacija. To je požar. Ko gori, ne upoštevaš prometnih znakov, ampak voziš. Zoran Milanović Hrvaški premier Zoran Milanović je očitke Slovenije zavrnil in izpostavil, da se njegova država že mesec in pol sooča s težkimi razmerami, pa se ne pritožuje. "Niti Slovenija niti Hrvaška ne moreta rešiti problema in vse skupaj nima nobene povezave s schengnom, saj po schengnu nihče od teh ljudi ne bi mogel priti v Slovenijo," je dejal. Ključni cilj je pomoč beguncem Izredni časi terjajo tudi izredne ukrepe. Angela Merkel Nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila upanje, da bodo našli skupne odgovore za visoke številke migrantov, s katerimi se spopadajo države ob balkanski poti. Kot ključni cilj pred vrhom je izpostavila pomoč tavajočim ljudem na Balkanu, ki morajo ponekod bivati v težkih razmerah. "Dostojno ravnanje z migranti je velikega pomena," je poudarila. Ker pri vrhu ne gre za srečanje vseh članic EU, temveč za srečanje deset voditeljev držav EU in Zahodnega Balkana, ne more priti do dogovorov o razdelitvi bremena v obliki kvot. A po besedah Merklove je format kljub temu pomemben, da se bolje uredi postopke na balkanski poti. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini od vrha pričakuje konkretne, operativne zaključke."Na kocki je koherentnost naših odgovor na krizo, ki ne bo enostavno izginila," je opozorila Mogherinijeva in dodala, da je potrebna solidarnost vseh akterjev. Za razumno porazdelitev Nobena ograja ne bo beguncev odvrnila od bega. Martin Schulz Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je pred vrhom zahteval "razumen porazdelitveni mehanizem" pri migrantski krizi. Brez tega mehanizma "hot spoti" za registracijo beguncev po njegovih besedah namreč ne bodo delovali. Če se bodo vse države vključile v sprejemanje beguncev, bo ta naloga izvedljiva, je ocenil Schulz. Ob tem je opozoril, da obstajajo nekateri, ki pod vprašaj postavljajo idejo Evrope kot solidarne skupnosti. "Nobena ograja ne bo beguncev odvrnila od bega," je še dejal Schulz. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je opozoril pred "resnično dramatičnim in brutalnim razvojem" na zunanji meji EU, katere zaščita je danes skupen izziv.

Slovenija pričakuje pomoč v policijskih silah iz drugih držav unije, pomoč v opremi in finančno pomoč ter bistveno izboljšanje v komunikaciji s Hrvaško.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Voditelji EU iščejo rešitev Slovenija pričakuje, da Hrvaška ne bo namerno razpršeno pošiljala ljudi v Slovenijo brez predhodnega obveščanja ter jih potiskala v reko, čez mejo, lačne in utrujene. Miro Cerar Slovenski premier Miro Cerar pričakuje od današnjega mini vrha EU in Balkana akcijski načrt konkretnih in takojšnjih ukrepov, ki bodo uresničeni v prihodnjih dneh in tednih. "Če se to ne bo zgodilo, bo EU začela razpadati," je opozoril ob prihodu na vrh v Bruslju. Slovenija konkretno pričakuje pomoč v policijskih silah iz drugih držav unije, pomoč v opremi in finančno pomoč ter bistveno izboljšanje v komunikaciji in sodelovanju s tistimi državami, s katerimi doslej tega ni bilo mogoče vzpostaviti brez naše krivde. To je improvizacija. To je požar. Ko gori, ne upoštevaš prometnih znakov, ampak voziš. Zoran Milanović Hrvaški premier Zoran Milanović je očitke Slovenije zavrnil in izpostavil, da se njegova država že mesec in pol sooča s težkimi razmerami, pa se ne pritožuje. "Niti Slovenija niti Hrvaška ne moreta rešiti problema in vse skupaj nima nobene povezave s schengnom, saj po schengnu nihče od teh ljudi ne bi mogel priti v Slovenijo," je dejal. Ključni cilj je pomoč beguncem Izredni časi terjajo tudi izredne ukrepe. Angela Merkel Nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila upanje, da bodo našli skupne odgovore za visoke številke migrantov, s katerimi se spopadajo države ob balkanski poti. Kot ključni cilj pred vrhom je izpostavila pomoč tavajočim ljudem na Balkanu, ki morajo ponekod bivati v težkih razmerah. "Dostojno ravnanje z migranti je velikega pomena," je poudarila. Ker pri vrhu ne gre za srečanje vseh članic EU, temveč za srečanje deset voditeljev držav EU in Zahodnega Balkana, ne more priti do dogovorov o razdelitvi bremena v obliki kvot. A po besedah Merklove je format kljub temu pomemben, da se bolje uredi postopke na balkanski poti. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini od vrha pričakuje konkretne, operativne zaključke."Na kocki je koherentnost naših odgovor na krizo, ki ne bo enostavno izginila," je opozorila Mogherinijeva in dodala, da je potrebna solidarnost vseh akterjev. Za razumno porazdelitev Nobena ograja ne bo beguncev odvrnila od bega. Martin Schulz Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je pred vrhom zahteval "razumen porazdelitveni mehanizem" pri migrantski krizi. Brez tega mehanizma "hot spoti" za registracijo beguncev po njegovih besedah namreč ne bodo delovali. Če se bodo vse države vključile v sprejemanje beguncev, bo ta naloga izvedljiva, je ocenil Schulz. Ob tem je opozoril, da obstajajo nekateri, ki pod vprašaj postavljajo idejo Evrope kot solidarne skupnosti. "Nobena ograja ne bo beguncev odvrnila od bega," je še dejal Schulz. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je opozoril pred "resnično dramatičnim in brutalnim razvojem" na zunanji meji EU, katere zaščita je danes skupen izziv. ### Odziv: Slovenija pričakuje pomoč v policijskih silah iz drugih držav unije, pomoč v opremi in finančno pomoč ter bistveno izboljšanje v komunikaciji s Hrvaško.

V Trbovljah ogovarjal otroka in ga vabil v avto Policija je včeraj prejela prijavo, da naj bi neznani moški v Trbovljah ogovarjal otroka in ga vabil v avto. Kot so povedali na Policijski upravi Ljubljana, naj po zbranih obvestilih ne bi šlo za kaznivo dejanje. Sicer okoliščine dogodka še preiskujejo. Od konca prejšnjega meseca so novomeški policisti prejeli dve prijavi, ko naj bi v bližini šol neznanci v vozila vabili otroke. V obeh primerih so policisti takoj po obvestilu izvedli vse potrebne ukrepe za izsleditev morebitnih osumljencev. V nobenem primeru ni bilo ugotovljeno, da bi bili otroci kakorkoli ogroženi ali da bi neznanci s pretvezami vabili otroke v vozila. Sodelujte s policisti Policija ob prijavi izvede podrobno preiskavo, s katero želi ugotoviti, ali gre za kaznivo dejanje in za katerega. Policisti med preiskavo pridobivajo potrebne in pomembne informacije tudi od ljudi, ki bi lahko podali konkretne opise dejanj ali osumljenih. Za uspešno preiskavo dejanja so pomembni tudi tisti, ki so se zadrževali na kraju dejanja in mu bili priča ali celo pomagali otroku. Ob tem jih policija poziva, naj se ne poslužujejo anonimnega prijavljanja ali anonimnega podajanja pomembnih informacij. Od izsledkov policijske preiskave je odvisno, kakšen bo ukrep policije. Ozaveščajo z lutkovno predstavo Policija izvaja številne dejavnosti za ozaveščanje otrok in javnosti v obliki preventivnih programov in projektov. Tako policija v sodelovanju z lutkovnim gledališčem Jožeta Zajca že dolga leta izvaja preventivni projekt, lutkovno predstavo 113, z namenom opozarjanja otrok na nevarnosti in na pravilno ravnanje. Pogovarjajte se z otroki Poleg tega policija svetuje, naj se starši pogovarjajo z otroki ter jih naučijo pravilnega ravnanja – naj se torej z neznanci ne pogovarjajo, od njih ne jemljejo stvari in naj z njimi ne odidejo. Če otroci srečajo  neznanca, naj se odmaknejo in pokličejo starše ali prosijo za pomoč drugega odraslega v vzgojno-izobraževalni ustanovi, zdravstvenem domu ali na drugih varnih točkah. O dogodku je nato treba čim prej obvestiti policijo.

V zadnjem času je policija dobila nekaj prijav dogodkov, da naj bi neznanci otroke vabili v svoja vozila. Na policiji pravijo, da preiskave niso potrdile, da bi se to res zgodilo.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: V Trbovljah ogovarjal otroka in ga vabil v avto Policija je včeraj prejela prijavo, da naj bi neznani moški v Trbovljah ogovarjal otroka in ga vabil v avto. Kot so povedali na Policijski upravi Ljubljana, naj po zbranih obvestilih ne bi šlo za kaznivo dejanje. Sicer okoliščine dogodka še preiskujejo. Od konca prejšnjega meseca so novomeški policisti prejeli dve prijavi, ko naj bi v bližini šol neznanci v vozila vabili otroke. V obeh primerih so policisti takoj po obvestilu izvedli vse potrebne ukrepe za izsleditev morebitnih osumljencev. V nobenem primeru ni bilo ugotovljeno, da bi bili otroci kakorkoli ogroženi ali da bi neznanci s pretvezami vabili otroke v vozila. Sodelujte s policisti Policija ob prijavi izvede podrobno preiskavo, s katero želi ugotoviti, ali gre za kaznivo dejanje in za katerega. Policisti med preiskavo pridobivajo potrebne in pomembne informacije tudi od ljudi, ki bi lahko podali konkretne opise dejanj ali osumljenih. Za uspešno preiskavo dejanja so pomembni tudi tisti, ki so se zadrževali na kraju dejanja in mu bili priča ali celo pomagali otroku. Ob tem jih policija poziva, naj se ne poslužujejo anonimnega prijavljanja ali anonimnega podajanja pomembnih informacij. Od izsledkov policijske preiskave je odvisno, kakšen bo ukrep policije. Ozaveščajo z lutkovno predstavo Policija izvaja številne dejavnosti za ozaveščanje otrok in javnosti v obliki preventivnih programov in projektov. Tako policija v sodelovanju z lutkovnim gledališčem Jožeta Zajca že dolga leta izvaja preventivni projekt, lutkovno predstavo 113, z namenom opozarjanja otrok na nevarnosti in na pravilno ravnanje. Pogovarjajte se z otroki Poleg tega policija svetuje, naj se starši pogovarjajo z otroki ter jih naučijo pravilnega ravnanja – naj se torej z neznanci ne pogovarjajo, od njih ne jemljejo stvari in naj z njimi ne odidejo. Če otroci srečajo  neznanca, naj se odmaknejo in pokličejo starše ali prosijo za pomoč drugega odraslega v vzgojno-izobraževalni ustanovi, zdravstvenem domu ali na drugih varnih točkah. O dogodku je nato treba čim prej obvestiti policijo. ### Odziv: V zadnjem času je policija dobila nekaj prijav dogodkov, da naj bi neznanci otroke vabili v svoja vozila. Na policiji pravijo, da preiskave niso potrdile, da bi se to res zgodilo.

Poravnava ni sklenjena, tožba se nadaljuje Vse poravnave do zdaj so padle v vodo. Pričakujem, da bo sodnica narok za glavno obravnavo razpisala kmalu, pravi Marjan Aleksić, odvetnik dobrih 50 občanov, ki pred dvema letoma niso pristali na poravnavo in so se odločili za tožbo proti Mestni občini Maribor (MOM). Nigradovi izračuni Spomnimo, tako imenovanim grezničarjem je komunalno podjetje Nigrad v preteklosti zaračunavalo storitveno pristojbino za centralno čistilno napravo, čeprav niso bili njeni uporabniki. Čeprav je Nigrad, ki je podjetje v večinski občinski lasti, lani sam izračunal in predlagal zneske vračila, s katerimi so se tožniki strinjali, poravnave ni bilo. Nigrad je sporočil zneske, ki jih je dobil plačane, a občina tega ni pripravljena plačati. Pravijo, da se je zgodila napaka, pojasnjuje odvetnik Aleksić. Dvomljivo avtorstvo Na občini pravijo, da poravnava še ni bila sklenjena, saj so razhajanja strank glede vsebine poravnave še neusklajena. Znesek, ki ga zahtevajo občani s tožbo, je skupno skoraj 42 tisoč evrov. Upravičenci uveljavljajo vračilo na podlagi izračuna višine z nekega seznama, ki je za MOM nesprejemljiv, saj je njegovo avtorstvo dvomljivo, po vsebini pa se razlikuje od seznama, na podlagi katerega je MOM že sklenila zunajsodno poravnavo z več kot dva tisoč upravičenci, pa pojasnjujejo na MOM, ki jo v omenjeni tožbi po novem zastopa odvetnik Zvonko Kolšek.

Grezničarji. Petdeset občanov zaradi zaračunavanja pristojbine zahteva skoraj 42 tisoč evrov, kar je za MOM nesprejemljivo.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Poravnava ni sklenjena, tožba se nadaljuje Vse poravnave do zdaj so padle v vodo. Pričakujem, da bo sodnica narok za glavno obravnavo razpisala kmalu, pravi Marjan Aleksić, odvetnik dobrih 50 občanov, ki pred dvema letoma niso pristali na poravnavo in so se odločili za tožbo proti Mestni občini Maribor (MOM). Nigradovi izračuni Spomnimo, tako imenovanim grezničarjem je komunalno podjetje Nigrad v preteklosti zaračunavalo storitveno pristojbino za centralno čistilno napravo, čeprav niso bili njeni uporabniki. Čeprav je Nigrad, ki je podjetje v večinski občinski lasti, lani sam izračunal in predlagal zneske vračila, s katerimi so se tožniki strinjali, poravnave ni bilo. Nigrad je sporočil zneske, ki jih je dobil plačane, a občina tega ni pripravljena plačati. Pravijo, da se je zgodila napaka, pojasnjuje odvetnik Aleksić. Dvomljivo avtorstvo Na občini pravijo, da poravnava še ni bila sklenjena, saj so razhajanja strank glede vsebine poravnave še neusklajena. Znesek, ki ga zahtevajo občani s tožbo, je skupno skoraj 42 tisoč evrov. Upravičenci uveljavljajo vračilo na podlagi izračuna višine z nekega seznama, ki je za MOM nesprejemljiv, saj je njegovo avtorstvo dvomljivo, po vsebini pa se razlikuje od seznama, na podlagi katerega je MOM že sklenila zunajsodno poravnavo z več kot dva tisoč upravičenci, pa pojasnjujejo na MOM, ki jo v omenjeni tožbi po novem zastopa odvetnik Zvonko Kolšek. ### Odziv: Grezničarji. Petdeset občanov zaradi zaračunavanja pristojbine zahteva skoraj 42 tisoč evrov, kar je za MOM nesprejemljivo.

Vse več akutnih okužb dihal Pričakovano je naraslo število bolnikov z akutnimi okužbami dihal in gripi podobno boleznijo. NaInštitutu za varovanje zdravja pravijo, da so v vseh slovenskih regijah potrdili virus influence,kljub temu pa je cepljenje proti gripi še smiselno. V brisih nosu in žrela, ki so jih prejeli v laboratorij za viruse IVZ, prevladuje virusinfluence A, zelo redko so potrdili virus influence B. Po Evropi in tudi v Sloveniji kroži predvsemvirus influence A H1N1. Sev, iz katerega je narejeno letošnje cepivo, ustreza krožečemu virusu.Podatki inštituta tudi kažejo, da se je število obiskov pri zdravniku zaradi akutnih okužb dihalpovečalo na približno 1600 na 100.000 prebivalcev, prav tako je naraslo število gripi podobnihobolenj, in sicer na 68 na 100.000 prebivalcev. Nasveti za svojce Bolnika v bolnišnici naj svojci obiščejo le, če so povsem zdravi. Tisti, ki so prehlajeni,kašljajo in imajo druge znake viroze, k bolniku ne smejo, saj ga lahko ob neposrednem stikuokužijo. Tudi dojenčke akutne okužbe dihal bolj ogrožajo, zato naj se vsi, ki so prehlajeni oziromatisti, ki prebolevajo okužbo dihal, tesnih stikov z majhnimi otroki izogibajo. Na IVZ priporočajo, da se starejši od 65 let in kronično bolni, na primer bolniki zboleznijo srca, pljuč, ledvic, s sladkorno boleznijo in z oslabljenim imunskim sistemom, hkraticepijo še proti pnevmokoknim okužbam, če se do sedaj še niso. Bolnikom z gripo svetujejo, najostanejo doma. Priporočajo tudi pogosto umivanje rok in higiensko odstranjevanje uporabljenihrobčkov, da se zmanjša možnost prenosa na druge ljudi. Virus influence se sicer širi po Evropi. Več držav, na primer Avstrija, Bolgarija, Anglija,Francija, Madžarska, Irska, Italija, Nizozemska, Severna Irska, Portugalska, Španija in Švica, žeporoča o povečanem številu obolelih za gripo.

Število bolnikov z akutnimi okužbami dihal narašča. Kljub temu je cepljenje proti gripi še smiselno, poudarjajo na IVZ.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Vse več akutnih okužb dihal Pričakovano je naraslo število bolnikov z akutnimi okužbami dihal in gripi podobno boleznijo. NaInštitutu za varovanje zdravja pravijo, da so v vseh slovenskih regijah potrdili virus influence,kljub temu pa je cepljenje proti gripi še smiselno. V brisih nosu in žrela, ki so jih prejeli v laboratorij za viruse IVZ, prevladuje virusinfluence A, zelo redko so potrdili virus influence B. Po Evropi in tudi v Sloveniji kroži predvsemvirus influence A H1N1. Sev, iz katerega je narejeno letošnje cepivo, ustreza krožečemu virusu.Podatki inštituta tudi kažejo, da se je število obiskov pri zdravniku zaradi akutnih okužb dihalpovečalo na približno 1600 na 100.000 prebivalcev, prav tako je naraslo število gripi podobnihobolenj, in sicer na 68 na 100.000 prebivalcev. Nasveti za svojce Bolnika v bolnišnici naj svojci obiščejo le, če so povsem zdravi. Tisti, ki so prehlajeni,kašljajo in imajo druge znake viroze, k bolniku ne smejo, saj ga lahko ob neposrednem stikuokužijo. Tudi dojenčke akutne okužbe dihal bolj ogrožajo, zato naj se vsi, ki so prehlajeni oziromatisti, ki prebolevajo okužbo dihal, tesnih stikov z majhnimi otroki izogibajo. Na IVZ priporočajo, da se starejši od 65 let in kronično bolni, na primer bolniki zboleznijo srca, pljuč, ledvic, s sladkorno boleznijo in z oslabljenim imunskim sistemom, hkraticepijo še proti pnevmokoknim okužbam, če se do sedaj še niso. Bolnikom z gripo svetujejo, najostanejo doma. Priporočajo tudi pogosto umivanje rok in higiensko odstranjevanje uporabljenihrobčkov, da se zmanjša možnost prenosa na druge ljudi. Virus influence se sicer širi po Evropi. Več držav, na primer Avstrija, Bolgarija, Anglija,Francija, Madžarska, Irska, Italija, Nizozemska, Severna Irska, Portugalska, Španija in Švica, žeporoča o povečanem številu obolelih za gripo. ### Odziv: Število bolnikov z akutnimi okužbami dihal narašča. Kljub temu je cepljenje proti gripi še smiselno, poudarjajo na IVZ.

Pobral je vso smetano Ljubljana. Srečko Veselič iz podjetja Imobing je od leta 2006 s cenitvijo zemljišč (z vrednostjo nad 500 tisoč evrov) za Mestno občino Ljubljana (MOL) zaslužil slab milijon, preostali štirje cenilci pa vsi skupaj dobrih 300 tisoč evrov. Kljub temu Simona Remih, načelnica oddelka za ravnanje z nepremičninami MOL, pravi: “Občina v zadnjem letu sodeluje s štirimi sodnimi cenilci (Veseličem, Rajkom Srednikom, Bojanom Grumom in Tonetom Hajdinjakom) ter poskuša naročila uravnotežiti, če je treba, pa izberemo cenilca, ki je v tistem hipu na voljo, da cenitev čim prej opravi.” Tudi letos je po podatkih MOL največ zaslužil prav Veselič, ki včeraj za komentar ni bil dosegljiv. Eno ali dve cenitvi na dan? Do lani je bila cena za cenitve med 400 in 800 evri, odvisno tudi od velikosti in zahtevnosti nepremičnine, junija lani pa se je MOL z omenjenimi štirimi cenilci dogovorila za pavšalno ceno 450 evrov. Ker je Veselič leta 2009 s posli z MOL zaslužil 317 tisoč evrov, bi to pomenilo, da je opravil 396 cenitev, če so mu za vsako cenitev plačali 800 evrov, in kar 793 cenitev, če so mu za cenitev plačali 400 evrov. To pa bi pomenilo, da je leta 2009 vsak dan za MOL opravil eno ali dve cenitvi. 962 tisoč evrov je v Jankovićevih mandatih v poslih z MOL zaslužil Srečko Veselič. Razlog je revalorizacija Na vprašanje, ali so ti izračuni pravi, odgovarja: “Tu je treba upoštevati tudi revalorizacijo cenitev, ki jih je opravil. Po stari uredbi o stvarnem premoženju je cenitev veljala le šest mesecev in je bilo treba večkrat pred realizacijo posla opraviti revalorizacijo cenitev.” Dodaja, da so v Veseličev zaslužek vključeni tudi zneski drugih storitev, ki jih je opravil za MOL, ne pove pa, za katere gre. MOL je sicer z zemljišči, ki jih je v zadnjih petih letih ocenil Veselič, zaslužila 84 milijonov evrov.

Cenilci. Srečko Veselič je zaslužil trikrat več kot vsi drugi cenilci skupaj.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Pobral je vso smetano Ljubljana. Srečko Veselič iz podjetja Imobing je od leta 2006 s cenitvijo zemljišč (z vrednostjo nad 500 tisoč evrov) za Mestno občino Ljubljana (MOL) zaslužil slab milijon, preostali štirje cenilci pa vsi skupaj dobrih 300 tisoč evrov. Kljub temu Simona Remih, načelnica oddelka za ravnanje z nepremičninami MOL, pravi: “Občina v zadnjem letu sodeluje s štirimi sodnimi cenilci (Veseličem, Rajkom Srednikom, Bojanom Grumom in Tonetom Hajdinjakom) ter poskuša naročila uravnotežiti, če je treba, pa izberemo cenilca, ki je v tistem hipu na voljo, da cenitev čim prej opravi.” Tudi letos je po podatkih MOL največ zaslužil prav Veselič, ki včeraj za komentar ni bil dosegljiv. Eno ali dve cenitvi na dan? Do lani je bila cena za cenitve med 400 in 800 evri, odvisno tudi od velikosti in zahtevnosti nepremičnine, junija lani pa se je MOL z omenjenimi štirimi cenilci dogovorila za pavšalno ceno 450 evrov. Ker je Veselič leta 2009 s posli z MOL zaslužil 317 tisoč evrov, bi to pomenilo, da je opravil 396 cenitev, če so mu za vsako cenitev plačali 800 evrov, in kar 793 cenitev, če so mu za cenitev plačali 400 evrov. To pa bi pomenilo, da je leta 2009 vsak dan za MOL opravil eno ali dve cenitvi. 962 tisoč evrov je v Jankovićevih mandatih v poslih z MOL zaslužil Srečko Veselič. Razlog je revalorizacija Na vprašanje, ali so ti izračuni pravi, odgovarja: “Tu je treba upoštevati tudi revalorizacijo cenitev, ki jih je opravil. Po stari uredbi o stvarnem premoženju je cenitev veljala le šest mesecev in je bilo treba večkrat pred realizacijo posla opraviti revalorizacijo cenitev.” Dodaja, da so v Veseličev zaslužek vključeni tudi zneski drugih storitev, ki jih je opravil za MOL, ne pove pa, za katere gre. MOL je sicer z zemljišči, ki jih je v zadnjih petih letih ocenil Veselič, zaslužila 84 milijonov evrov. ### Odziv: Cenilci. Srečko Veselič je zaslužil trikrat več kot vsi drugi cenilci skupaj.

Spakirajte tudi mirne živce Prvi počitniški vikend se bo poznal tudi na cestah. Ob močno povečanem prometu na Prometno-informacijskem centru pričakujejo zastoje predvsem na koncu avtoceste od Maribora proti Ptuju, kjer se pri Ptuju promet preusmeri z dveh pasov na en pas, na avtocesti Karavanke–Ljubljana pred predorom Karavanke ter na glavnih cestah Koper–Šmarje–Dragonja, Koper–Izola–Portorož ter Postojna–Ilirska Bistrica–Jelšane. V poletnem času je najbolj obremenjena primorska avtocesta med Ljubljano in Koprom. Zato je na tej cesti ob morebitni prometni nesreči ali nujnem intervencijskem posegu pričakovati daljše zastoje, opozarja vodja Prometno-informacijskega centra Brane Nastran. Poleg primorskih mejnih prehodov bosta v tem času bolj obremenjena tudi mejna prehoda Obrežje in Gruškovje. Dela bodo ustavljena, izjema obvoznica Na odsekih, kjer je v turistični sezoni največ prometa, bodo gradbena dela večinoma ustavljena. Je pa Nastran izpostavil, da se lahko zgodi, da bodo nujno potrebna kakšna intervencijska dela, in takrat lahko vozniki pričakujejo začasno zaporo cest. Izjema je ljubljanska severna obvoznica, kjer bodo dela še vedno potekala, je pojasnil Nastran. Ne pozabite na avto Strokovnjaki opozarjajo, da je pred odhodom na daljšo pot treba preveriti nivoje tekočin in olja v vozilu ter stanje akumulatorja. Svetujejo tudi, da pred odhodom dopolnite orodje. Kot pravijo, je tovarniškemu orodju dobro dodati ključ za vijake platišč, komplet različnih izvijačev, klešč in ključev, ročno svetilko, lepilni ali izolirni trak in vlečno vrv. Ne pozabite tudi zamenjati zimskih gum z letnimi ter preveriti pravilno delovanje klimatske naprave. Po podatkih, ki so jih pridobili v sodelovanju s hrvaškim upravljavcem avtocest HAK, se na Hrvaškem pričakuje gnečo predvsem na območju istrskega ipsilona in proti Dalmaciji. Staro pravilo še velja: na pot dovolj zgodaj Prometno-informacijski center priporoča voznikom, da se na daljšo pot odpravijo izven največjih konic, torej zvečer, ponoči ali zgodaj zjutraj. Promet se po njihovih podatkih najbolj zgosti ob petkih popoldne po 14. uri, ob sobotah med 9. in 16. uro ter ob nedeljah med 16. in 21. uro. Bolj kot drugi dnevi so prometno obremenjene tudi srede. Potnikom še svetujejo, naj imajo pri roki vedno zadostno količino tekočine, ki je v poletni vročini še posebej zaželena ob dolgih zastojih in kolonah na cestah. Voznikom pa tudi priporočajo, da se o poti pozanimajo že pred vožnjo in si priskrbijo vse pomembne telefonske številke, da bodo ob morebitnih problemih dobili vse potrebne informacije.

Vikend, ki prihaja, bo v znamenju gneče na cestah.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Spakirajte tudi mirne živce Prvi počitniški vikend se bo poznal tudi na cestah. Ob močno povečanem prometu na Prometno-informacijskem centru pričakujejo zastoje predvsem na koncu avtoceste od Maribora proti Ptuju, kjer se pri Ptuju promet preusmeri z dveh pasov na en pas, na avtocesti Karavanke–Ljubljana pred predorom Karavanke ter na glavnih cestah Koper–Šmarje–Dragonja, Koper–Izola–Portorož ter Postojna–Ilirska Bistrica–Jelšane. V poletnem času je najbolj obremenjena primorska avtocesta med Ljubljano in Koprom. Zato je na tej cesti ob morebitni prometni nesreči ali nujnem intervencijskem posegu pričakovati daljše zastoje, opozarja vodja Prometno-informacijskega centra Brane Nastran. Poleg primorskih mejnih prehodov bosta v tem času bolj obremenjena tudi mejna prehoda Obrežje in Gruškovje. Dela bodo ustavljena, izjema obvoznica Na odsekih, kjer je v turistični sezoni največ prometa, bodo gradbena dela večinoma ustavljena. Je pa Nastran izpostavil, da se lahko zgodi, da bodo nujno potrebna kakšna intervencijska dela, in takrat lahko vozniki pričakujejo začasno zaporo cest. Izjema je ljubljanska severna obvoznica, kjer bodo dela še vedno potekala, je pojasnil Nastran. Ne pozabite na avto Strokovnjaki opozarjajo, da je pred odhodom na daljšo pot treba preveriti nivoje tekočin in olja v vozilu ter stanje akumulatorja. Svetujejo tudi, da pred odhodom dopolnite orodje. Kot pravijo, je tovarniškemu orodju dobro dodati ključ za vijake platišč, komplet različnih izvijačev, klešč in ključev, ročno svetilko, lepilni ali izolirni trak in vlečno vrv. Ne pozabite tudi zamenjati zimskih gum z letnimi ter preveriti pravilno delovanje klimatske naprave. Po podatkih, ki so jih pridobili v sodelovanju s hrvaškim upravljavcem avtocest HAK, se na Hrvaškem pričakuje gnečo predvsem na območju istrskega ipsilona in proti Dalmaciji. Staro pravilo še velja: na pot dovolj zgodaj Prometno-informacijski center priporoča voznikom, da se na daljšo pot odpravijo izven največjih konic, torej zvečer, ponoči ali zgodaj zjutraj. Promet se po njihovih podatkih najbolj zgosti ob petkih popoldne po 14. uri, ob sobotah med 9. in 16. uro ter ob nedeljah med 16. in 21. uro. Bolj kot drugi dnevi so prometno obremenjene tudi srede. Potnikom še svetujejo, naj imajo pri roki vedno zadostno količino tekočine, ki je v poletni vročini še posebej zaželena ob dolgih zastojih in kolonah na cestah. Voznikom pa tudi priporočajo, da se o poti pozanimajo že pred vožnjo in si priskrbijo vse pomembne telefonske številke, da bodo ob morebitnih problemih dobili vse potrebne informacije. ### Odziv: Vikend, ki prihaja, bo v znamenju gneče na cestah.

Pikajo ga samo slovenski komarji "Danes bomo hitro končali, ker se ni premaknilo prav nič. Jaz še vedno potrpežljivo čakam na uresničitev pravne države," nam je na obisku dejal Joško Joras, ki že osmi dan gladovno stavka in čaka na izvršitev sklepa piranskega sodišča o odstranitvi vseh ovir na poti do njegovega doma. Zmotili smo ga ravno, ko se je poslavljal od svoje osebne prijateljice in članice strokovnega sveta Zavoda 25. junij Ane Kalc Hafner, ki je prišla na obisk ter mu prinesla dnevne časopise. Ker je bil včeraj zvečer predsednik vlade Borut Pahor v Portorožu navzoč pri splavitvi novega motornega čolna Brioni44, nas je zanimalo, ali si je našel tudi čas, da obišče Jorasa nedaleč stran v Sečovljah. "Zakaj bi me prišel obiskat, saj mi nima nič kaj novega povedati," je na kratko odvrnil Joras. Pahor pa je danes povedal, da je bil pri Jorasu njegov odposlanec že petkrat. Nazadnje ga je obiskal bodoči veleposlanik Slovenije v Bruslju Rado Genorio in po tem obisku Pahor pravi: "Informacije, ki jih je prinesel, me navdajajo z optimizmom." Mirno jutranje morje V pogovoru nam je zaupal, da se je danes zjutraj okopal v morju: "Do zdaj se nisem še nikoli kopal v jutranjih urah, ko je morje mirno kot olje," pravi. V šali pa nam je še povedal, da je precej komarjev, vendar se je z njimi zmenil, da ga lahko pikajo samo slovenski.

Joško Joras že osmi dan gladovno stavka, Pahor ga včeraj ni obiskal. Povedal je še, da se je zjutraj okopal ter da ga pikajo le naši komarji. Pahor ima ''optimistične'' informacije.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Pikajo ga samo slovenski komarji "Danes bomo hitro končali, ker se ni premaknilo prav nič. Jaz še vedno potrpežljivo čakam na uresničitev pravne države," nam je na obisku dejal Joško Joras, ki že osmi dan gladovno stavka in čaka na izvršitev sklepa piranskega sodišča o odstranitvi vseh ovir na poti do njegovega doma. Zmotili smo ga ravno, ko se je poslavljal od svoje osebne prijateljice in članice strokovnega sveta Zavoda 25. junij Ane Kalc Hafner, ki je prišla na obisk ter mu prinesla dnevne časopise. Ker je bil včeraj zvečer predsednik vlade Borut Pahor v Portorožu navzoč pri splavitvi novega motornega čolna Brioni44, nas je zanimalo, ali si je našel tudi čas, da obišče Jorasa nedaleč stran v Sečovljah. "Zakaj bi me prišel obiskat, saj mi nima nič kaj novega povedati," je na kratko odvrnil Joras. Pahor pa je danes povedal, da je bil pri Jorasu njegov odposlanec že petkrat. Nazadnje ga je obiskal bodoči veleposlanik Slovenije v Bruslju Rado Genorio in po tem obisku Pahor pravi: "Informacije, ki jih je prinesel, me navdajajo z optimizmom." Mirno jutranje morje V pogovoru nam je zaupal, da se je danes zjutraj okopal v morju: "Do zdaj se nisem še nikoli kopal v jutranjih urah, ko je morje mirno kot olje," pravi. V šali pa nam je še povedal, da je precej komarjev, vendar se je z njimi zmenil, da ga lahko pikajo samo slovenski. ### Odziv: Joško Joras že osmi dan gladovno stavka, Pahor ga včeraj ni obiskal. Povedal je še, da se je zjutraj okopal ter da ga pikajo le naši komarji. Pahor ima ''optimistične'' informacije.

Na avtocestah bomo znova stali Družba za avtoceste v RS (Dars) je odseke, kjer so obnovitvena dela nujno potrebna, razdelil v dve prednostni kategoriji. Večina del bo sicer opravljena naslednje leto. V času izvajanja del bodo potrebne delne in popolne zapore smernega vozišča, zato bodo poskušali večino del opraviti v času manjših prometnih obremenitev. Za obnovitvena dela je načrtu, ki ga je vlada sprejela konec februarja, letos predvidenih 55,7 milijona evrov: od tega 40 milijonov za gradbena dela ter 15 milijonov za elektro in strojno opremo. Načrt obnove v letošnjem letu Gorenjski avtocestni krak: Brnik - Vodice in Podtabor - Kranj Primorski avtocestni krak: Divača - Kozina, Vrhnika - Logatec, Unec - Postojna ter na priključku Vrhnika Štajerski avtocestni krak: odsek Arja vas - Vransko, priključek Slivnica, odsek Šentilj - Pesnica ter priključek Maribor vzhod. Obnavljali bodo tudi odseke in priključke avtoceste Grosuplje - Višnja Gora, Ivančna Gorica - Bič, Vodice - Ljubljana (Šmartno) ter južno ljubljansko obvoznico. Obnovili bodo nadvoz na priključku Slovenske Konjice, predvideno je dokončanje sanacije dilatacij na nekaterih objektih na odseku Arja vas - Vransko ter sanacije prekladne konstrukcije na viaduktu Škedenj, že naslednji teden pa se bodo nadaljevala dela na mostu čez Ljubljanico na priključku Vrhnika.

Dars bo z večjimi obnovitvenimi deli na področju razvoja in obnavljanja avtocest začel po koncu zimske službe.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Na avtocestah bomo znova stali Družba za avtoceste v RS (Dars) je odseke, kjer so obnovitvena dela nujno potrebna, razdelil v dve prednostni kategoriji. Večina del bo sicer opravljena naslednje leto. V času izvajanja del bodo potrebne delne in popolne zapore smernega vozišča, zato bodo poskušali večino del opraviti v času manjših prometnih obremenitev. Za obnovitvena dela je načrtu, ki ga je vlada sprejela konec februarja, letos predvidenih 55,7 milijona evrov: od tega 40 milijonov za gradbena dela ter 15 milijonov za elektro in strojno opremo. Načrt obnove v letošnjem letu Gorenjski avtocestni krak: Brnik - Vodice in Podtabor - Kranj Primorski avtocestni krak: Divača - Kozina, Vrhnika - Logatec, Unec - Postojna ter na priključku Vrhnika Štajerski avtocestni krak: odsek Arja vas - Vransko, priključek Slivnica, odsek Šentilj - Pesnica ter priključek Maribor vzhod. Obnavljali bodo tudi odseke in priključke avtoceste Grosuplje - Višnja Gora, Ivančna Gorica - Bič, Vodice - Ljubljana (Šmartno) ter južno ljubljansko obvoznico. Obnovili bodo nadvoz na priključku Slovenske Konjice, predvideno je dokončanje sanacije dilatacij na nekaterih objektih na odseku Arja vas - Vransko ter sanacije prekladne konstrukcije na viaduktu Škedenj, že naslednji teden pa se bodo nadaljevala dela na mostu čez Ljubljanico na priključku Vrhnika. ### Odziv: Dars bo z večjimi obnovitvenimi deli na področju razvoja in obnavljanja avtocest začel po koncu zimske službe.

Novi programi za krajše čakalne dobe Na operacijo kolena sem čakal več kot dve leti. To je obupno in ni mogoče opisati, kakšne bolečine sem imel, je nekaj dni po operaciji kolena povedal Dušan Jejčič. Povprečna čakalna doba na ortopedskem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je približno dve leti, na operacijo pa čaka 3.500 bolnikov. Ker je število potreb po endoprotetskih operacijah čedalje večje, so v UKC Maribor uvedli dodaten ortopedski program operacij kolka, ki ga izvajajo na travmatološkem oddelku, o čemer smo že poročali. Poleg ortopedskega oddelka bosta v program vključena še travmatološki in nevrokirurški oddelek, strokovno osebje pa si bo med seboj pomagalo z nasveti in materiali. Jože Ferk, vodja ambulante za endoprotetiko, je pojasnil, da na travmatološkem oddelku uporabljajo večinoma enak material kot na ortopedskem. Matjaž Vogrin, novi predstojnik oddelka za ortopedijo pričakuje, da bi lahko z novimi programi v dveh letih bistveno skrajšali čakalne dobe - na manj kot šest mesecev za endoprotetiko kolčnega sklepa in na manj kot leto za endoprotetiko kolenskega sklepa.. Le preko javnih razpisov Direktor UKC Maribor Gregor Pivec je pojasnil, da so navadne govorice, da naj bi zamenjali dobavitelje ortopedskih materialov, saj, kot pravi, te bolnišnica kupuje prek javnih razpisov. Vogrin je napovedal nadaljevanje strokovnega razvoja različnih ved v sklopu ortopedije na oddelku, vzpostavitev kliničnega oddelka za ortopedijo v naslednjih štirih letih in vzpostavitev katedre za ortopedijo na mariborski medicinski fakulteti.

UKC Maribor. Za operacijo kolka manj kot šestih mesecev čakanja, za koleno manj kot eno leto.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Novi programi za krajše čakalne dobe Na operacijo kolena sem čakal več kot dve leti. To je obupno in ni mogoče opisati, kakšne bolečine sem imel, je nekaj dni po operaciji kolena povedal Dušan Jejčič. Povprečna čakalna doba na ortopedskem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je približno dve leti, na operacijo pa čaka 3.500 bolnikov. Ker je število potreb po endoprotetskih operacijah čedalje večje, so v UKC Maribor uvedli dodaten ortopedski program operacij kolka, ki ga izvajajo na travmatološkem oddelku, o čemer smo že poročali. Poleg ortopedskega oddelka bosta v program vključena še travmatološki in nevrokirurški oddelek, strokovno osebje pa si bo med seboj pomagalo z nasveti in materiali. Jože Ferk, vodja ambulante za endoprotetiko, je pojasnil, da na travmatološkem oddelku uporabljajo večinoma enak material kot na ortopedskem. Matjaž Vogrin, novi predstojnik oddelka za ortopedijo pričakuje, da bi lahko z novimi programi v dveh letih bistveno skrajšali čakalne dobe - na manj kot šest mesecev za endoprotetiko kolčnega sklepa in na manj kot leto za endoprotetiko kolenskega sklepa.. Le preko javnih razpisov Direktor UKC Maribor Gregor Pivec je pojasnil, da so navadne govorice, da naj bi zamenjali dobavitelje ortopedskih materialov, saj, kot pravi, te bolnišnica kupuje prek javnih razpisov. Vogrin je napovedal nadaljevanje strokovnega razvoja različnih ved v sklopu ortopedije na oddelku, vzpostavitev kliničnega oddelka za ortopedijo v naslednjih štirih letih in vzpostavitev katedre za ortopedijo na mariborski medicinski fakulteti. ### Odziv: UKC Maribor. Za operacijo kolka manj kot šestih mesecev čakanja, za koleno manj kot eno leto.

SD kršila zakon? Za evropske volitve se uporablja isti zakon kot za volitve v državni zbor. In ta v 65. členu jasnoprepoveduje agitiranje na volišču, kamor spada tudi dvorišče in določen prostor okrog zgradbe, vkateri volivci oddajajo svoj glas. Kljub temu so Socialni demokrati stojnico postavili pred volišče, ki je bilo v občinski stavbina Viču. "Med deveto in 17. uro je agitiranje na voliščih prepovedano," je pojasnil tajnik Državnevoline komisije Marko Golobič. V tem času je namreč od torka do danes potekalo predčasnoglasovanje. Za gledanje videa je potrebno omogočit javaskripto! iprom_AD(88); Kazen V stranki SD pojasnjujejo, da sicer dopuščajo možnost, da je bila kakšna stojnica preblizuvolišča, a da je bila večina postavljena v skladu z zakonom. V primeru, če je kdo stranko SDprijavil kot kršiteljico in če bi na notranjem ministrstvu ugotovili, da je stranka kršila zakon,bi ji grozilo od 800 do 1200 evrov kazni.

Socialni demokrati so kljub zakonsko prepovedani agitaciji na območju volišč pred volišče na Viču v času predčasnega glasovanja postavili svojo stojnico.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: SD kršila zakon? Za evropske volitve se uporablja isti zakon kot za volitve v državni zbor. In ta v 65. členu jasnoprepoveduje agitiranje na volišču, kamor spada tudi dvorišče in določen prostor okrog zgradbe, vkateri volivci oddajajo svoj glas. Kljub temu so Socialni demokrati stojnico postavili pred volišče, ki je bilo v občinski stavbina Viču. "Med deveto in 17. uro je agitiranje na voliščih prepovedano," je pojasnil tajnik Državnevoline komisije Marko Golobič. V tem času je namreč od torka do danes potekalo predčasnoglasovanje. Za gledanje videa je potrebno omogočit javaskripto! iprom_AD(88); Kazen V stranki SD pojasnjujejo, da sicer dopuščajo možnost, da je bila kakšna stojnica preblizuvolišča, a da je bila večina postavljena v skladu z zakonom. V primeru, če je kdo stranko SDprijavil kot kršiteljico in če bi na notranjem ministrstvu ugotovili, da je stranka kršila zakon,bi ji grozilo od 800 do 1200 evrov kazni. ### Odziv: Socialni demokrati so kljub zakonsko prepovedani agitaciji na območju volišč pred volišče na Viču v času predčasnega glasovanja postavili svojo stojnico.

Predsednik častni gost na dunajskem koncertu Dunajski novoletni koncert velja za največji dogodek klasične glasbe na svetu, ki si ga vsako leto v neposrednem prenosu ogleda več sto milijonov ljudi. Lani je bil častni gost na koncertu katarski emir Hamad bin Kalif al Tani, v preteklosti pa sta bila gosta med drugim nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić in japonski prestolonaslednik Naruhito. Slovenski predsednik Danilo Türk bo na povabilo Dunajskih filharmonikov in avstrijskega predsednika Heinza Fischerja letos častni gost tradicionalnega novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov. Avstrijski predsednik Heinz Fischer je v pismu predsedniku in njegovi soprogi Barbari Miklič Türk zapisal, da je vabilo znak odličnega sodelovanja med državama. Enako je v odgovoru na povabilo menil Türk. Enakega mnenja je tudi slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina. Izrazil je prepričanje, da vabilo na koncert prvega januarja pomeni priznanje tako za predsednika Türka kot za Slovenijo. Po veleposlanikovem mnenju bosta državi tako najlepše simbolično obeležili 20. obletnico navezave diplomatskih odnosov.

Slovenski predsednik Danilo Türk bo častni gost na tradicionalnem novoletnem koncertu Dunajskih filharmonikov.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Predsednik častni gost na dunajskem koncertu Dunajski novoletni koncert velja za največji dogodek klasične glasbe na svetu, ki si ga vsako leto v neposrednem prenosu ogleda več sto milijonov ljudi. Lani je bil častni gost na koncertu katarski emir Hamad bin Kalif al Tani, v preteklosti pa sta bila gosta med drugim nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić in japonski prestolonaslednik Naruhito. Slovenski predsednik Danilo Türk bo na povabilo Dunajskih filharmonikov in avstrijskega predsednika Heinza Fischerja letos častni gost tradicionalnega novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov. Avstrijski predsednik Heinz Fischer je v pismu predsedniku in njegovi soprogi Barbari Miklič Türk zapisal, da je vabilo znak odličnega sodelovanja med državama. Enako je v odgovoru na povabilo menil Türk. Enakega mnenja je tudi slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina. Izrazil je prepričanje, da vabilo na koncert prvega januarja pomeni priznanje tako za predsednika Türka kot za Slovenijo. Po veleposlanikovem mnenju bosta državi tako najlepše simbolično obeležili 20. obletnico navezave diplomatskih odnosov. ### Odziv: Slovenski predsednik Danilo Türk bo častni gost na tradicionalnem novoletnem koncertu Dunajskih filharmonikov.

Dražje pijače v hrvaških gostilnah Bralec nas je opozoril, da so mu v kavarni v Poreču poleg davka na dodano vrednost zaračunali še davek na potrošnjo. Preverili smo in ugotovili, da je vse v skladu z zakonom o lokalnem in območnem financiranju, ki je bil dopolnjen 1. julija. Pri naših južnih sosedih tako lahko gostinci za pijače zaračunajo tudi omenjen davek. Po zakonu ga namreč zaračunajo za porabo alkoholnih in brezalkoholnih pijač v gostinskih objektih v tistih krajih, kjer se je občina odločila za uvedbo tovrstnega davka. Stopnja davka na potrošnjo ne sme biti višja od treh odstotkov Če se občina oziroma mesto odloči za uvedbo davka na potrošnjo, stopnja ne sme biti višja od treh odstotkov od osnove, na katero se plača davek na potrošnjo. Davčni zavezanci so pravne in fizične osebe, ki nudijo gostinske storitve, osnova za izračun davka na potrošnjo pa je prodajna cena pijače, ki se prodaja v gostinskem objektu. Obračuni in način plačila davka na potrošnjo se ureja z odločbo mesta oziroma občine. Davek na potrošnjo je prihodek mesta oziroma občine na tistem področju, kjer je prijavljena prodaja pijač. Nadzor pa opravljajo davčni inšpektorji.

Ponekod na Hrvaškem boste morali za pijačo v gostinskih objektih plačati tudi davek na potrošnjo

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Dražje pijače v hrvaških gostilnah Bralec nas je opozoril, da so mu v kavarni v Poreču poleg davka na dodano vrednost zaračunali še davek na potrošnjo. Preverili smo in ugotovili, da je vse v skladu z zakonom o lokalnem in območnem financiranju, ki je bil dopolnjen 1. julija. Pri naših južnih sosedih tako lahko gostinci za pijače zaračunajo tudi omenjen davek. Po zakonu ga namreč zaračunajo za porabo alkoholnih in brezalkoholnih pijač v gostinskih objektih v tistih krajih, kjer se je občina odločila za uvedbo tovrstnega davka. Stopnja davka na potrošnjo ne sme biti višja od treh odstotkov Če se občina oziroma mesto odloči za uvedbo davka na potrošnjo, stopnja ne sme biti višja od treh odstotkov od osnove, na katero se plača davek na potrošnjo. Davčni zavezanci so pravne in fizične osebe, ki nudijo gostinske storitve, osnova za izračun davka na potrošnjo pa je prodajna cena pijače, ki se prodaja v gostinskem objektu. Obračuni in način plačila davka na potrošnjo se ureja z odločbo mesta oziroma občine. Davek na potrošnjo je prihodek mesta oziroma občine na tistem področju, kjer je prijavljena prodaja pijač. Nadzor pa opravljajo davčni inšpektorji. ### Odziv: Ponekod na Hrvaškem boste morali za pijačo v gostinskih objektih plačati tudi davek na potrošnjo

Varčujte z najboljšimi LED-svetili V podjetju ELBI, d. o. o. , se s ponosom pohvalijo z dolgoletno tradicijo pri izvajanju elektroinštalacij, prodaji elektromateriala, na področju razsvetljave in parkirnih sistemov. Njihove storitve zaznamujeta visoka kakovost in popoln servis za naročnika. Rešitve sledijo sodobnim oblikovalskim smernicam in tehnološko naprednim izdelkom. Po zaslugi strokovnosti in dobrega poslovanja so pridobili zaupanje in zastopstvo svetovno najbolj priznanega podjetja za LED-razsvetljavo, Cree Europe S. r. l . Cree Europe je vodilno svetovno podjetje za izdelke LED-razsvetljave, LED-komponente, polprevodniške komponente in RF-naprave (radiofrekvenčne naprave). Zaradi inovativnosti in tehnološke dovršenosti se njihove LED-komponente vgrajujejo praktično v večino svetil vseh večjih svetovnih proizvajalcev. Odlična svetloba, kakovost in prihranki LED-komponente podjetja Cree so zaradi kakovosti in tehnološke izpopolnjenosti primerne za vse vrste svetil. Zelo zgovoren podatek je, da je Cree največji proizvajalec teh komponent na svetu, v Evropi pa je vse bolj prepoznaven tudi kot proizvajalec izredno kakovostnih svetil za razsvetljavo cest, javnih površin, parkirišč, parkirnih hiš, predorov, dvoran, telovadnic, industrijskih objektov, urbanih območij in bencinskih servisov. Kakovost osvetlitve in svetlobe je pri teh objektih zelo pomembna in zelo posebna. Stroge kriterije in obenem veliko raznolikost lahko dosegajo z možnostjo izbire med kar 20 različnimi optikami, ki zadovoljijo potrebe še tako zahtevnih in različnih projektov. Kombinacija tehnološke dovršenosti, kakovosti in dolgoletnih izkušenj svetilom Cree zagotavlja odlične svetlobnotehnične rezultate, izredno kakovost materialov in velike prihranke pri porabi električne energije. LED-komponente podjetja Cree so zaradi kakovosti in tehnološke izpopolnjenosti primerne za vse vrste svetil. Smernice pri oblikovanju prostora in s tem tudi način prodaje se nenehno spreminjajo. Osvetlitev prostorov in drugih površin ima pri tem pomembno mesto. Sveža in dinamična osvetlitev za dobro počutje kupcev ali zaposlenih dokazano vodi v boljše poslovne rezultate. Svetlobne rešitve Cree lahko uporabljamo za raznovrstne aplikacije. Industrija Razsvetljava industrijskih objektov zahteva zelo inteligentno razporeditev svetlobe. Industrijski obrat sestavljajo proizvodni prostori, skladišča polizdelkov in gotovih izdelkov, tranzitne poti, nakladalne in razkladalne površine, vsaka od teh mikrolokacij pa ima svoje zahteve glede razsvetljave. Svetloba v industrijskih objektih mora biti kakovostna, prijetna in čim bolj podobna dnevni, seveda pa mora biti tudi prilagodljiva za potrebe posameznih območij znotraj celotnega industrijskega objekta. Cestna razsvetljava Cestna razsvetljava mora omogočati ustvarjalnost in hkrati zagotavljati varnost v cestnem prometu, obenem pa ustrezati še okoljevarstvenim predpisom o svetlobnem onesnaževanju. Učinkovito delovanje svetilk, njihova kakovost in prilagodljivost glede na območje uporabe dajejo voznikom in vsem drugim udeležencem v prometu občutek varnosti, hkrati pa razsvetljava poživi nočni utrip mest, parkov, mestnih vpadnic, regionalnih cest in urbanih središč. Parkirišča Parkirišča na prostem in parkirne hiše potrebujejo energetsko varčno, a z vidika osvetljenosti učinkovito in zmogljivo razsvetljavo. Ob vseh že omenjenih kriterijih velja pozornost nameniti tudi življenjski dobi svetilk in zahtevnosti vzdrževanja. Strošek vzdrževanja je pri svetilih Cree minimalen, zato so najboljša rešitev za vse vrste parkirnih prostorov. Bencinski servisi Razsvetljava bencinskih servisov, osvetljenih z LED-svetili proizvajalca Cree, je pomirjujoča, prijetna in čista. Osvetlitev, ki daje občutek naravne svetlobe, zagotavlja voznikom varnost pri točenju goriva tudi ponoči, hkrati pa upravljavcem bencinskih servisov prinaša velike prihranke pri porabi električne energije in občutno zniža stroške vzdrževanja. Predori in avtoceste Predori in avtoceste potrebujejo zelo učinkovito razsvetljavo. Svetila Cree, namenjena osvetljevanju predorov in avtocest, praktično ne potrebujejo vzdrževanja in imajo zelo dolgo življenjsko dobo. Zagotavljajo visoko raven osvetlitve in omogočajo varnost voznikom v cestnem prometu. Dvorane Osvetlitev dvoran in drugih večnamenskih objektov je zelo zahtevna, ker se potrebe po osvetljenosti zelo spreminjajo, saj so odvisne od dogodkov, ki se v njih odvijajo. Svetloba mora torej biti primerna za različne dejavnosti, ki potekajo v objektu. LED-svetilke proizvajalca Cree so zaradi velike izbire optik in moči svetilk idealna rešitev za osvetlitev takih objektov. C. 1. maja 75 4000 Kranj, Slovenija TEL.: +386(0) 4 28 025 00 FAKS.: +386(0) 4 28 025 10 www.elbi.si E-mail: elbi@siol.net Cree Prednosti svetil Cree Visoka kakovostEnergetska varčnostNizki stroški vzdrževanjaDolga življenjska doba

LED-komponente podjetja Cree so zaradi kakovosti in tehnološke izpopolnjenosti primerne za vse vrste svetil

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Varčujte z najboljšimi LED-svetili V podjetju ELBI, d. o. o. , se s ponosom pohvalijo z dolgoletno tradicijo pri izvajanju elektroinštalacij, prodaji elektromateriala, na področju razsvetljave in parkirnih sistemov. Njihove storitve zaznamujeta visoka kakovost in popoln servis za naročnika. Rešitve sledijo sodobnim oblikovalskim smernicam in tehnološko naprednim izdelkom. Po zaslugi strokovnosti in dobrega poslovanja so pridobili zaupanje in zastopstvo svetovno najbolj priznanega podjetja za LED-razsvetljavo, Cree Europe S. r. l . Cree Europe je vodilno svetovno podjetje za izdelke LED-razsvetljave, LED-komponente, polprevodniške komponente in RF-naprave (radiofrekvenčne naprave). Zaradi inovativnosti in tehnološke dovršenosti se njihove LED-komponente vgrajujejo praktično v večino svetil vseh večjih svetovnih proizvajalcev. Odlična svetloba, kakovost in prihranki LED-komponente podjetja Cree so zaradi kakovosti in tehnološke izpopolnjenosti primerne za vse vrste svetil. Zelo zgovoren podatek je, da je Cree največji proizvajalec teh komponent na svetu, v Evropi pa je vse bolj prepoznaven tudi kot proizvajalec izredno kakovostnih svetil za razsvetljavo cest, javnih površin, parkirišč, parkirnih hiš, predorov, dvoran, telovadnic, industrijskih objektov, urbanih območij in bencinskih servisov. Kakovost osvetlitve in svetlobe je pri teh objektih zelo pomembna in zelo posebna. Stroge kriterije in obenem veliko raznolikost lahko dosegajo z možnostjo izbire med kar 20 različnimi optikami, ki zadovoljijo potrebe še tako zahtevnih in različnih projektov. Kombinacija tehnološke dovršenosti, kakovosti in dolgoletnih izkušenj svetilom Cree zagotavlja odlične svetlobnotehnične rezultate, izredno kakovost materialov in velike prihranke pri porabi električne energije. LED-komponente podjetja Cree so zaradi kakovosti in tehnološke izpopolnjenosti primerne za vse vrste svetil. Smernice pri oblikovanju prostora in s tem tudi način prodaje se nenehno spreminjajo. Osvetlitev prostorov in drugih površin ima pri tem pomembno mesto. Sveža in dinamična osvetlitev za dobro počutje kupcev ali zaposlenih dokazano vodi v boljše poslovne rezultate. Svetlobne rešitve Cree lahko uporabljamo za raznovrstne aplikacije. Industrija Razsvetljava industrijskih objektov zahteva zelo inteligentno razporeditev svetlobe. Industrijski obrat sestavljajo proizvodni prostori, skladišča polizdelkov in gotovih izdelkov, tranzitne poti, nakladalne in razkladalne površine, vsaka od teh mikrolokacij pa ima svoje zahteve glede razsvetljave. Svetloba v industrijskih objektih mora biti kakovostna, prijetna in čim bolj podobna dnevni, seveda pa mora biti tudi prilagodljiva za potrebe posameznih območij znotraj celotnega industrijskega objekta. Cestna razsvetljava Cestna razsvetljava mora omogočati ustvarjalnost in hkrati zagotavljati varnost v cestnem prometu, obenem pa ustrezati še okoljevarstvenim predpisom o svetlobnem onesnaževanju. Učinkovito delovanje svetilk, njihova kakovost in prilagodljivost glede na območje uporabe dajejo voznikom in vsem drugim udeležencem v prometu občutek varnosti, hkrati pa razsvetljava poživi nočni utrip mest, parkov, mestnih vpadnic, regionalnih cest in urbanih središč. Parkirišča Parkirišča na prostem in parkirne hiše potrebujejo energetsko varčno, a z vidika osvetljenosti učinkovito in zmogljivo razsvetljavo. Ob vseh že omenjenih kriterijih velja pozornost nameniti tudi življenjski dobi svetilk in zahtevnosti vzdrževanja. Strošek vzdrževanja je pri svetilih Cree minimalen, zato so najboljša rešitev za vse vrste parkirnih prostorov. Bencinski servisi Razsvetljava bencinskih servisov, osvetljenih z LED-svetili proizvajalca Cree, je pomirjujoča, prijetna in čista. Osvetlitev, ki daje občutek naravne svetlobe, zagotavlja voznikom varnost pri točenju goriva tudi ponoči, hkrati pa upravljavcem bencinskih servisov prinaša velike prihranke pri porabi električne energije in občutno zniža stroške vzdrževanja. Predori in avtoceste Predori in avtoceste potrebujejo zelo učinkovito razsvetljavo. Svetila Cree, namenjena osvetljevanju predorov in avtocest, praktično ne potrebujejo vzdrževanja in imajo zelo dolgo življenjsko dobo. Zagotavljajo visoko raven osvetlitve in omogočajo varnost voznikom v cestnem prometu. Dvorane Osvetlitev dvoran in drugih večnamenskih objektov je zelo zahtevna, ker se potrebe po osvetljenosti zelo spreminjajo, saj so odvisne od dogodkov, ki se v njih odvijajo. Svetloba mora torej biti primerna za različne dejavnosti, ki potekajo v objektu. LED-svetilke proizvajalca Cree so zaradi velike izbire optik in moči svetilk idealna rešitev za osvetlitev takih objektov. C. 1. maja 75 4000 Kranj, Slovenija TEL.: +386(0) 4 28 025 00 FAKS.: +386(0) 4 28 025 10 www.elbi.si E-mail: elbi@siol.net Cree Prednosti svetil Cree Visoka kakovostEnergetska varčnostNizki stroški vzdrževanjaDolga življenjska doba ### Odziv: LED-komponente podjetja Cree so zaradi kakovosti in tehnološke izpopolnjenosti primerne za vse vrste svetil

Mariboru najstraniščni naziv Fotografije urejenih in neurejenih stranišč iz mest po vsej Sloveniji si lahko pogledate v GALERIJI. Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen je že drugo leto zapored razglasilo najbolj urejeno javno stranišče v Sloveniji. Tako kot lani je naj straniščni naziv prejela občina Maribor. "V akciji, ki je trajala od junija do septembra, smo ocenili 25 mest," je povedala tajnica društva Danica Koren. "Komisija je Maribor izbrala, ker ima največ stranišč, vsa so lepo urejena," je dejala in pojasnila, da velikih razlik med mesti sicer ni. "Odtehtalo je število sanitarij na prebivalca in označenost." Po besedah Korenove je spodbudno dejstvo, da se je urejenost stranišč od lanskega leta, ko so akcijo izvedli prvič, očitno izboljšala. "Stranišča so na splošno bolj urejena in čista," je povedala. "Upoštevali so tudi naše lanskoletne opomine," je dejala in pojasnila, da je recimo Ptuj, ki so jim lani za spodbudo dali zidak, do letos uredil javna stranišča. V natečaju so izbirali tudi naj straniščno zgodbo in najboljši predlog za ime stranišča. "Kadar se odpravim na pot se zmeraj informiram ali imajo tam, kamor potujem, sanitarije ... Odkar sem zbolela za Chronovo bolezen je pri meni WC nujno zlo in zelo pomembno je, da so le-ti, kjerkoli so, urejeni," je v zgodbi med drugim zapisala zmagovalka natečaja, pri čemer v društvu opozarjajo, da urejena stranišča niso pomembna samo za bolnike, temveč za vse prebivalce mesta in turiste. Zmagovalci so za nagrado prejeli straniščno školjko, pokrov, izvirne straniščne metlice in toaletni papir.

Najbolje urejena in označena javna stranišča ima po oceni Društva za kronično vnetno črevesno bolezen Maribor. Od lanskega leta je opazen bistven napredek.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Mariboru najstraniščni naziv Fotografije urejenih in neurejenih stranišč iz mest po vsej Sloveniji si lahko pogledate v GALERIJI. Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen je že drugo leto zapored razglasilo najbolj urejeno javno stranišče v Sloveniji. Tako kot lani je naj straniščni naziv prejela občina Maribor. "V akciji, ki je trajala od junija do septembra, smo ocenili 25 mest," je povedala tajnica društva Danica Koren. "Komisija je Maribor izbrala, ker ima največ stranišč, vsa so lepo urejena," je dejala in pojasnila, da velikih razlik med mesti sicer ni. "Odtehtalo je število sanitarij na prebivalca in označenost." Po besedah Korenove je spodbudno dejstvo, da se je urejenost stranišč od lanskega leta, ko so akcijo izvedli prvič, očitno izboljšala. "Stranišča so na splošno bolj urejena in čista," je povedala. "Upoštevali so tudi naše lanskoletne opomine," je dejala in pojasnila, da je recimo Ptuj, ki so jim lani za spodbudo dali zidak, do letos uredil javna stranišča. V natečaju so izbirali tudi naj straniščno zgodbo in najboljši predlog za ime stranišča. "Kadar se odpravim na pot se zmeraj informiram ali imajo tam, kamor potujem, sanitarije ... Odkar sem zbolela za Chronovo bolezen je pri meni WC nujno zlo in zelo pomembno je, da so le-ti, kjerkoli so, urejeni," je v zgodbi med drugim zapisala zmagovalka natečaja, pri čemer v društvu opozarjajo, da urejena stranišča niso pomembna samo za bolnike, temveč za vse prebivalce mesta in turiste. Zmagovalci so za nagrado prejeli straniščno školjko, pokrov, izvirne straniščne metlice in toaletni papir. ### Odziv: Najbolje urejena in označena javna stranišča ima po oceni Društva za kronično vnetno črevesno bolezen Maribor. Od lanskega leta je opazen bistven napredek.

Prevelika vnema? Izola. V petek nas je poklicalo nekaj razburjenih Izolanov, češ da na občinski stavbi ob mandraču, kjer domujejo izolski redarji, vihra zastava stranke Izola je naša (IJN). Njeni predstavniki naj bi tako zlorabili oblast v občini in diskriminirali druge stranke. Ob našem prihodu zastave ni bilo več. Komunali smo naročili, naj jo odstranijo, nam je pojasnil podžupan Darko Grad. In kdo je sploh naročil, da jo tja obesijo? Zatrdil je, da nihče. Komunali smo sicer naročili, naj naše strankarske zastave obesi tam, kjer jih pač lahko; saj to smo ob drugih priložnostih že imeli. V tem primeru, pri občinski stavbi, pa se je zgodila napaka ali pa je bila vnema delavca komunale prevelika in jo je pač obesil tudi tja, je povedal Grad.

Izola je naša. Zastava stranke IJN na občinski stavbi.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Prevelika vnema? Izola. V petek nas je poklicalo nekaj razburjenih Izolanov, češ da na občinski stavbi ob mandraču, kjer domujejo izolski redarji, vihra zastava stranke Izola je naša (IJN). Njeni predstavniki naj bi tako zlorabili oblast v občini in diskriminirali druge stranke. Ob našem prihodu zastave ni bilo več. Komunali smo naročili, naj jo odstranijo, nam je pojasnil podžupan Darko Grad. In kdo je sploh naročil, da jo tja obesijo? Zatrdil je, da nihče. Komunali smo sicer naročili, naj naše strankarske zastave obesi tam, kjer jih pač lahko; saj to smo ob drugih priložnostih že imeli. V tem primeru, pri občinski stavbi, pa se je zgodila napaka ali pa je bila vnema delavca komunale prevelika in jo je pač obesil tudi tja, je povedal Grad. ### Odziv: Izola je naša. Zastava stranke IJN na občinski stavbi.

Dvakrat plačani RTV-jevci Pred kratkim smo pisali, da Sašo Hribar, ki je redno zaposlen na RTV Slovenija, poleg plače dobiva še honorar za vodenje oddaje Hri-bar, in sicer 638,46 evrov bruto na oddajo. Takrat so z RTVS sporočili, da je Hribar zaposlen na Radiu Slovenija in da avtorsko vodenje TV-oddaje ne spada v njegovo delovno obveznost, zato zanj prejme pogodbeno določeno plačilo, Hribar pa je povedal, da bi bil oboje pripravljen delati za dva tisoč evrov in da sicer gre za enega od najnižjih honorarjev. 5.600 evrov bruto na mesec prejema Mario Galunič za vodenje oddaje Spet doma, in sicer poleg redne plače. 1.400 na oddajo za Maria Ker Hribar ni edini voditelj v razvedrilnem programu, smo preverili, ali dodatne honorarje za vodenje prejemajo tudi drugi zaposleni na RTVS. Mario Galunič, voditelj oddaje Spet doma, je tako kot Hribar redno zaposlen na RTVS, prek avtorske pogodbe pa dobiva še 1.400 evrov bruto na oddajo, kar poleg plače znese dodatnih 5.600 evrov na mesec. Galunič honorarja ni hotel komentirati, tako kot ni hotel povedati, katero delo potem vključuje njegova pogodba o zaposlitvi, temveč nas je napotil na piar službo, ta pa do zaključka redakcije ni odgovorila na naša vprašanja. Erika Žnidaršič: Problem je v plačni reformi Erika Žnidaršič je na televiziji zaposlena kot urednica oddaje Piramida, medtem ko za njeno vodenje poleg redne plače prejema še 322 evrov bruto na oddajo, kar znese dodatnih 1.288 evrov bruto na mesec. Za najdražjo v razvedrilnem programu velja oddaja Na zdravje. Stala naj bi več deset tisoč evrov, vendar zneskov na RTVS nočejo razkriti. Pogodbo o zaposlitvi imam za urednikovanje oddaje, moram pa povedati, da sem ena od redkih voditeljev, ki tudi uredniško postavi celo oddajo. Glede mojega honorarja in moje plače: sta tako bedna, da mi res ni težko povedati ne za eno ne za drugo, pravi Erika Žnidaršič in dodaja, da bo plačo razkrila, ko bodo to storili drugi. Na vprašanje, zakaj pogodba o zaposlitvi ne vključuje tudi vodenja oddaje, Žnidaršičeva odgovarja: To je problem plačne reforme, ker s svojo pogodbo padem v plačni razred, ki takega dela (urednikovanja in vodenja hkrati, op. a.), kot ga opravljam jaz, ne kvalificira. Ne morem pa dobivati enake plače kot nekdo, ki je zgolj urednik oddaje. Skrivnostni Na zdravje In kako je z oddajo Na zdravje, ki po neuradnih informacijah velja za najdražjo razvedrilno oddajo na nacionalki, saj naj bi stala nekaj deset tisoč evrov. Oddaja nastaja v koprodukciji med RTV Slovenija in VPK, s katero imamo sklenjeno koprodukcijsko pogodbo o sodelovanju. Zneski so v skladu s pogodbo poslovna tajnost, zato vam jih ne moremo razkriti, pravijo na RTV Slovenija, ki noče razkriti ne honorarjev voditeljev Boštjana Romiha in Jasne Kuljaj, ne honorarja scenarista Jožeta Potrebuješa, ne cene snemanja oddaje, ki jo zaradi prezasedenosti kapacitet lastnih studiev na TV Slovenija snemajo v najetih prostorih VPK.

RTVS-honorarji. Zaposleni na RTVS poleg plače dobivajo še honorar za vodenje oddaj. Rekorder je Mario Galunič.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Dvakrat plačani RTV-jevci Pred kratkim smo pisali, da Sašo Hribar, ki je redno zaposlen na RTV Slovenija, poleg plače dobiva še honorar za vodenje oddaje Hri-bar, in sicer 638,46 evrov bruto na oddajo. Takrat so z RTVS sporočili, da je Hribar zaposlen na Radiu Slovenija in da avtorsko vodenje TV-oddaje ne spada v njegovo delovno obveznost, zato zanj prejme pogodbeno določeno plačilo, Hribar pa je povedal, da bi bil oboje pripravljen delati za dva tisoč evrov in da sicer gre za enega od najnižjih honorarjev. 5.600 evrov bruto na mesec prejema Mario Galunič za vodenje oddaje Spet doma, in sicer poleg redne plače. 1.400 na oddajo za Maria Ker Hribar ni edini voditelj v razvedrilnem programu, smo preverili, ali dodatne honorarje za vodenje prejemajo tudi drugi zaposleni na RTVS. Mario Galunič, voditelj oddaje Spet doma, je tako kot Hribar redno zaposlen na RTVS, prek avtorske pogodbe pa dobiva še 1.400 evrov bruto na oddajo, kar poleg plače znese dodatnih 5.600 evrov na mesec. Galunič honorarja ni hotel komentirati, tako kot ni hotel povedati, katero delo potem vključuje njegova pogodba o zaposlitvi, temveč nas je napotil na piar službo, ta pa do zaključka redakcije ni odgovorila na naša vprašanja. Erika Žnidaršič: Problem je v plačni reformi Erika Žnidaršič je na televiziji zaposlena kot urednica oddaje Piramida, medtem ko za njeno vodenje poleg redne plače prejema še 322 evrov bruto na oddajo, kar znese dodatnih 1.288 evrov bruto na mesec. Za najdražjo v razvedrilnem programu velja oddaja Na zdravje. Stala naj bi več deset tisoč evrov, vendar zneskov na RTVS nočejo razkriti. Pogodbo o zaposlitvi imam za urednikovanje oddaje, moram pa povedati, da sem ena od redkih voditeljev, ki tudi uredniško postavi celo oddajo. Glede mojega honorarja in moje plače: sta tako bedna, da mi res ni težko povedati ne za eno ne za drugo, pravi Erika Žnidaršič in dodaja, da bo plačo razkrila, ko bodo to storili drugi. Na vprašanje, zakaj pogodba o zaposlitvi ne vključuje tudi vodenja oddaje, Žnidaršičeva odgovarja: To je problem plačne reforme, ker s svojo pogodbo padem v plačni razred, ki takega dela (urednikovanja in vodenja hkrati, op. a.), kot ga opravljam jaz, ne kvalificira. Ne morem pa dobivati enake plače kot nekdo, ki je zgolj urednik oddaje. Skrivnostni Na zdravje In kako je z oddajo Na zdravje, ki po neuradnih informacijah velja za najdražjo razvedrilno oddajo na nacionalki, saj naj bi stala nekaj deset tisoč evrov. Oddaja nastaja v koprodukciji med RTV Slovenija in VPK, s katero imamo sklenjeno koprodukcijsko pogodbo o sodelovanju. Zneski so v skladu s pogodbo poslovna tajnost, zato vam jih ne moremo razkriti, pravijo na RTV Slovenija, ki noče razkriti ne honorarjev voditeljev Boštjana Romiha in Jasne Kuljaj, ne honorarja scenarista Jožeta Potrebuješa, ne cene snemanja oddaje, ki jo zaradi prezasedenosti kapacitet lastnih studiev na TV Slovenija snemajo v najetih prostorih VPK. ### Odziv: RTVS-honorarji. Zaposleni na RTVS poleg plače dobivajo še honorar za vodenje oddaj. Rekorder je Mario Galunič.

Ko en dan zaznamuje prihodnost Slikar in grafik Branko Suhy, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, v svojih delih angažirano upodablja pomembne dogodke. Pred usodnim 11. septembrom 2001 je nekaj časa preživel v New Yorku. Katastrofalni dogodki so se ga globoko dotaknili in pretresljive podobe New Yorka so njegov osebni odziv nanje. Umetnik je v svojem delu ujel posledice velikih političnih, ekonomskih in družbenih sprememb zadnjih let. Značilnost njegovega umetniškega izraza je robustnost in precizna izbira barvne palete, monokromatske slike pa pustijo gledalcu le malo prostora za dvoumje, pravijo v Narodnem muzeju, kjer je razstava. Dodajajo: "Pričujoča razstava nas opominja, kako lahko samo en dan zaznamuje našo prihodnost in kako medkulturne razlike privedejo do trka civilizacij. Suhyjev izjemen opus, posvečen tragediji 11. septembra 2001, priča o obstoju in nesprejemljivosti velikanskega zla."

11. septembra ob 14.45 - to je datum in ura nesreče v WTC-ju, in točno 10 let kasneje je na temo tega terorističnega napada naš slikar Branko Suhy odprl razstavo.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Ko en dan zaznamuje prihodnost Slikar in grafik Branko Suhy, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, v svojih delih angažirano upodablja pomembne dogodke. Pred usodnim 11. septembrom 2001 je nekaj časa preživel v New Yorku. Katastrofalni dogodki so se ga globoko dotaknili in pretresljive podobe New Yorka so njegov osebni odziv nanje. Umetnik je v svojem delu ujel posledice velikih političnih, ekonomskih in družbenih sprememb zadnjih let. Značilnost njegovega umetniškega izraza je robustnost in precizna izbira barvne palete, monokromatske slike pa pustijo gledalcu le malo prostora za dvoumje, pravijo v Narodnem muzeju, kjer je razstava. Dodajajo: "Pričujoča razstava nas opominja, kako lahko samo en dan zaznamuje našo prihodnost in kako medkulturne razlike privedejo do trka civilizacij. Suhyjev izjemen opus, posvečen tragediji 11. septembra 2001, priča o obstoju in nesprejemljivosti velikanskega zla." ### Odziv: 11. septembra ob 14.45 - to je datum in ura nesreče v WTC-ju, in točno 10 let kasneje je na temo tega terorističnega napada naš slikar Branko Suhy odprl razstavo.

Diskonti z največ potenciala Prihodek trgovcev v trgovini na drobno (v prodaji živil, pijač in tobaka) se je lani zmanjšal za 6,4 odstotka, je včeraj objavil statistični urad; pada že nekaj let zapored. Zmagovalci in poraženci Največji padec prodaje (brez diskontov) je pri sirih in mleku, poraba čajev in kave pa v recesiji tradicionalno raste. Mednarodna raziskovalna družba Nielsen Padanje prodaje je posamezne trgovce različno prizadelo; nekateri so svoj tržni delež ohranili bolj ali manj nespremenjen (Spar, Tuš), Mercatorju je padel za okoli pet odstotnih točk (leta 2010 je namreč njegov tržni delež v Sloveniji dosegal od 33 do 34 odstotkov, pred dnevi pa so objavili, da jim je padel pod 30 odstotkov), slavili pa so diskonti, ki imajo od 18- do 20-odstotni tržni delež in so ga povečali za od štiri do pet odstotnih točk. Možnosti za rast “V Nemčiji je tržni delež diskontov že dolgo okoli 40-odstoten in tudi pri nas imajo še precej možnosti rasti. Po eni strani namreč širijo svojo prodajno verigo z odpiranjem novih trgovin (Hofer naj bi jih letos odprl osem), po drugi strani pa imajo pri “napadu” na trg na določenih segmentih izdelkov še precej rezerve in lahko svoje cene še znižajo tudi za 20 odstotkov, če gledamo cene, po katerih prodajajo določeno blago v Nemčiji,” razkriva slovenski dobavitelj, ki ne želi biti imenovan. “Diskonti so postali prva izbira pri nakupih za gospodinjstvo,” dodaja sogovornik. Spremenjene navade Oktobra lani je tako v raziskavi Trženjski monitor Društva za marketing Slovenije že 40 odstotkov anketirancev dejalo, da v večji meri kupujejo v diskontnih trgovinah; leta 2009 je bilo takih 28 odstotkov, tri leta prej le okoli 17 odstotkov.

Tržni deleži. Mercatorjev pod 30 odstotki, Spar in Tuš stabilna, diskonti rastejo.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Diskonti z največ potenciala Prihodek trgovcev v trgovini na drobno (v prodaji živil, pijač in tobaka) se je lani zmanjšal za 6,4 odstotka, je včeraj objavil statistični urad; pada že nekaj let zapored. Zmagovalci in poraženci Največji padec prodaje (brez diskontov) je pri sirih in mleku, poraba čajev in kave pa v recesiji tradicionalno raste. Mednarodna raziskovalna družba Nielsen Padanje prodaje je posamezne trgovce različno prizadelo; nekateri so svoj tržni delež ohranili bolj ali manj nespremenjen (Spar, Tuš), Mercatorju je padel za okoli pet odstotnih točk (leta 2010 je namreč njegov tržni delež v Sloveniji dosegal od 33 do 34 odstotkov, pred dnevi pa so objavili, da jim je padel pod 30 odstotkov), slavili pa so diskonti, ki imajo od 18- do 20-odstotni tržni delež in so ga povečali za od štiri do pet odstotnih točk. Možnosti za rast “V Nemčiji je tržni delež diskontov že dolgo okoli 40-odstoten in tudi pri nas imajo še precej možnosti rasti. Po eni strani namreč širijo svojo prodajno verigo z odpiranjem novih trgovin (Hofer naj bi jih letos odprl osem), po drugi strani pa imajo pri “napadu” na trg na določenih segmentih izdelkov še precej rezerve in lahko svoje cene še znižajo tudi za 20 odstotkov, če gledamo cene, po katerih prodajajo določeno blago v Nemčiji,” razkriva slovenski dobavitelj, ki ne želi biti imenovan. “Diskonti so postali prva izbira pri nakupih za gospodinjstvo,” dodaja sogovornik. Spremenjene navade Oktobra lani je tako v raziskavi Trženjski monitor Društva za marketing Slovenije že 40 odstotkov anketirancev dejalo, da v večji meri kupujejo v diskontnih trgovinah; leta 2009 je bilo takih 28 odstotkov, tri leta prej le okoli 17 odstotkov. ### Odziv: Tržni deleži. Mercatorjev pod 30 odstotki, Spar in Tuš stabilna, diskonti rastejo.

Če greste ven, pojdite peš Letos so bila v ospredju pozornosti prizadevanja posameznikov za čistejši zrak, ki bodo aktivnosti preteklih dni danes kronali še z "odpovedjo" avtomobilu. V Ljubljani bodo za stalno zaprli del Slovenske ceste. Osrednji slogan letošnjega 12. evropskega tedna mobilnosti Vaš korak za čistejši zrak želi spomniti na to, da imajo ljudje sami moč, da dosežejo spremembe v prizadevanjih za čistejši zrak in posledično za zmanjšanje pojavnosti številnih bolezni, povezanih z onesnaženostjo zraka. Majhne spremembe za čistejši zrak Že majhne spremembe v potovalnih navadah lahko izjemno vplivajo na kakovost življenja in zraka v mestih, kjer so avtomobili glavni onesnaževalci, je navedeno na spletni strani Evropskega tedna mobilnosti. Dan brez avtomobila bo tudi tokrat poskrbel, da bodo prebivalci in obiskovalci sodelujočih občin vsaj en dan v letu mestna središča doživeli brez motornega prometa in odkrili številne prednosti, ki jih prinaša zapora ulic za avtomobile v mestnih jedrih. Dnevu brez avtomobila je vsako leto tradicionalno namenjen 22. september, vendar ga lahko občine pripravijo kadarkoli v okviru tedna mobilnosti.

Z dnevom brez avtomobila se bo danes zaključil letošnji evropski teden mobilnosti, ki se je začel v ponedeljek.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Če greste ven, pojdite peš Letos so bila v ospredju pozornosti prizadevanja posameznikov za čistejši zrak, ki bodo aktivnosti preteklih dni danes kronali še z "odpovedjo" avtomobilu. V Ljubljani bodo za stalno zaprli del Slovenske ceste. Osrednji slogan letošnjega 12. evropskega tedna mobilnosti Vaš korak za čistejši zrak želi spomniti na to, da imajo ljudje sami moč, da dosežejo spremembe v prizadevanjih za čistejši zrak in posledično za zmanjšanje pojavnosti številnih bolezni, povezanih z onesnaženostjo zraka. Majhne spremembe za čistejši zrak Že majhne spremembe v potovalnih navadah lahko izjemno vplivajo na kakovost življenja in zraka v mestih, kjer so avtomobili glavni onesnaževalci, je navedeno na spletni strani Evropskega tedna mobilnosti. Dan brez avtomobila bo tudi tokrat poskrbel, da bodo prebivalci in obiskovalci sodelujočih občin vsaj en dan v letu mestna središča doživeli brez motornega prometa in odkrili številne prednosti, ki jih prinaša zapora ulic za avtomobile v mestnih jedrih. Dnevu brez avtomobila je vsako leto tradicionalno namenjen 22. september, vendar ga lahko občine pripravijo kadarkoli v okviru tedna mobilnosti. ### Odziv: Z dnevom brez avtomobila se bo danes zaključil letošnji evropski teden mobilnosti, ki se je začel v ponedeljek.

Protest za pravično mejo Nikoli ne bomo pristali, da bi se Slovenija odrekla neomejenemu dostopuna odprto morje. Marjan Podobnik, Zavod 25. junij Po protestu pred državnim zborom, ki se ga je udeležilo kakih petdeset ljudi, so se nato zavtobusi odpravili še proti hrvaški ambasadi. Protest je pripravil Zavod 25. junij, ki ga vodi Marjan Podobnik, pozivu k udeležbi se je pridružila Civilna družba Slovenije zapravično mejo s Hrvaško, udeležbo pa je napovedal tudi vodja SNS Zmago Jelinčič. Med udeleženci in govorci je bil tudi Joško Joras, ki je poslance pozval, naj ga ne pustijona cedilu, Podobnik pa je poudaril, da je ključno izhodišče pri vprašanju meje s Hrvaško neomejendostop do odprtega morja in celovitost Piranskega zaliva. Podobnik je poudaril tudi, da smoslovensko ozemlje dolžni ohraniti zaradi svojih prednikov. "Nimamo pravice, da prepustimo dele slovenskega morja in ozemlja tuji državi," je dejal inpoudaril, da shod ni naperjen proti nikomur, ne proti vladi ne proti opoziciji, temveč je shod "za". Organizatorji so za shod pripravili pano, na katerem so vsa imena 90 poslancev, ob vsakem paoznaka, kdo je za ali proti temu, da se "o slovenskem ozemlju in morju nima nihče pravice pogajati in da to ne more biti predmetmednarodne arbitraže ali razsojanja mednarodnega sodišča". 25. aprila srečanje na Reki O meji s Hrvaško oziroma natančneje o vladnih izhodiščih za reševanje vprašanja meje sHrvaško pred tretjo stranjo bo sicer danes razpravljal parlamentarni odbor za zunanjo politiko.Izhodišča bodo služila za razpravo mešane skupine mednarodnih strokovnjakov, ki bo pripravilapravni okvir za reševanje vprašanja meje, in sicer 25. aprila na Reki. O meji s Hrvaško bo danes razpravljal tudi odbor za zunanjo politiko. © BOBO Premier Janez Janša, ki je s predsedniki in poslanci koalicijskih strank na predlog SLS vsredo govoril tudi o odnosih s Hrvaško, je po pogovorih poudaril, da glede izhodišč "ni enotna samo koalicija, ampak je enoten praktično cel slovenski parlamentarni prostor".Tri ključna izhodišča so, da se upošteva stanje, kakršno je bilo na meji 25. junija 1991, da seodloča o celi meji oziroma o vseh spornih točkah na meji, ne samo na morski, kakor je predlagalaHrvaška, in da "v primeru, če ta predlog (vendar to ni edina možnost) predložimo meddržavnemu sodišču v Haagu,izhajamo iz načela pravičnosti".

Pred državnim zborom so se na mirnem shodu zbrali protestniki, ki pozivajo k pravični meji s Hrvaško ter ohranitvi slovenskega ozemlja in morja.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Protest za pravično mejo Nikoli ne bomo pristali, da bi se Slovenija odrekla neomejenemu dostopuna odprto morje. Marjan Podobnik, Zavod 25. junij Po protestu pred državnim zborom, ki se ga je udeležilo kakih petdeset ljudi, so se nato zavtobusi odpravili še proti hrvaški ambasadi. Protest je pripravil Zavod 25. junij, ki ga vodi Marjan Podobnik, pozivu k udeležbi se je pridružila Civilna družba Slovenije zapravično mejo s Hrvaško, udeležbo pa je napovedal tudi vodja SNS Zmago Jelinčič. Med udeleženci in govorci je bil tudi Joško Joras, ki je poslance pozval, naj ga ne pustijona cedilu, Podobnik pa je poudaril, da je ključno izhodišče pri vprašanju meje s Hrvaško neomejendostop do odprtega morja in celovitost Piranskega zaliva. Podobnik je poudaril tudi, da smoslovensko ozemlje dolžni ohraniti zaradi svojih prednikov. "Nimamo pravice, da prepustimo dele slovenskega morja in ozemlja tuji državi," je dejal inpoudaril, da shod ni naperjen proti nikomur, ne proti vladi ne proti opoziciji, temveč je shod "za". Organizatorji so za shod pripravili pano, na katerem so vsa imena 90 poslancev, ob vsakem paoznaka, kdo je za ali proti temu, da se "o slovenskem ozemlju in morju nima nihče pravice pogajati in da to ne more biti predmetmednarodne arbitraže ali razsojanja mednarodnega sodišča". 25. aprila srečanje na Reki O meji s Hrvaško oziroma natančneje o vladnih izhodiščih za reševanje vprašanja meje sHrvaško pred tretjo stranjo bo sicer danes razpravljal parlamentarni odbor za zunanjo politiko.Izhodišča bodo služila za razpravo mešane skupine mednarodnih strokovnjakov, ki bo pripravilapravni okvir za reševanje vprašanja meje, in sicer 25. aprila na Reki. O meji s Hrvaško bo danes razpravljal tudi odbor za zunanjo politiko. © BOBO Premier Janez Janša, ki je s predsedniki in poslanci koalicijskih strank na predlog SLS vsredo govoril tudi o odnosih s Hrvaško, je po pogovorih poudaril, da glede izhodišč "ni enotna samo koalicija, ampak je enoten praktično cel slovenski parlamentarni prostor".Tri ključna izhodišča so, da se upošteva stanje, kakršno je bilo na meji 25. junija 1991, da seodloča o celi meji oziroma o vseh spornih točkah na meji, ne samo na morski, kakor je predlagalaHrvaška, in da "v primeru, če ta predlog (vendar to ni edina možnost) predložimo meddržavnemu sodišču v Haagu,izhajamo iz načela pravičnosti". ### Odziv: Pred državnim zborom so se na mirnem shodu zbrali protestniki, ki pozivajo k pravični meji s Hrvaško ter ohranitvi slovenskega ozemlja in morja.

Vsak trinajsti glas je bil oddan v prazno Glasovi. Dobrih 83 tisoč volilcev je glas namenilo eni od 13 političnih strank, ki niso presegle praga parlamenta. Skupno gre za dobrega 7,6 odstotka vseh glasov, kar je več, kolikor so same zbrale stranke NSi, SLS in Desus. Ob tem je bilo dobrih 19 tisoč, torej dobrega 1,7 odstotka glasovnic neveljavnih. Dvojna delitev mandatov “Ti glasovi se nikamor ne prerazporedijo. Glasovi list, ki so dosegle manj kot štiri odstotke, ne sodelujejo v razdelitvi mandatov,” je povedal direktor Državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko. Vključeni so le pri izračunu količnika, ki se za delitev mandatov izračuna na ravni volilne enote. Glede na različno število oddanih glasov v enotah je različna tudi potrebna količina glasov za en mandat. Pri izračunavanja števila mandatov na ravni države, ko se razdelijo preostali mandati, pa se ti glasovi ne upoštevajo več. “Povedal bom po slaščičarsko. Od vseh glasov, ki so jih dobile stranke, odštejete glasove tistih, ki niso prišli v parlament, in jih date v torto. To torto nato sorazmerno razrežete,” je dejal Vučko. Na parlamentarnih volitvah pred tremi leti je bilo takih glasov za deset strank, ki se niso uvrstile v parlament, nekoliko manj, dobrih 80 tisoč. Predstavljale pa so približno enak delež vseh glasov – 7,83 odstotka. Objavljeni podatki tokratnih volitev so še vedno neuradni, saj DVK čaka še na približno deset tisoč glasov iz tujine. Uradni rezultati naj bi bili znani 16. decembra.

Delitev. 83 tisoč glasov za stranke, ki niso prišle v parlament. Sorazmerno se porazdelijo med tiste, ki so v parlament prišle.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Vsak trinajsti glas je bil oddan v prazno Glasovi. Dobrih 83 tisoč volilcev je glas namenilo eni od 13 političnih strank, ki niso presegle praga parlamenta. Skupno gre za dobrega 7,6 odstotka vseh glasov, kar je več, kolikor so same zbrale stranke NSi, SLS in Desus. Ob tem je bilo dobrih 19 tisoč, torej dobrega 1,7 odstotka glasovnic neveljavnih. Dvojna delitev mandatov “Ti glasovi se nikamor ne prerazporedijo. Glasovi list, ki so dosegle manj kot štiri odstotke, ne sodelujejo v razdelitvi mandatov,” je povedal direktor Državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko. Vključeni so le pri izračunu količnika, ki se za delitev mandatov izračuna na ravni volilne enote. Glede na različno število oddanih glasov v enotah je različna tudi potrebna količina glasov za en mandat. Pri izračunavanja števila mandatov na ravni države, ko se razdelijo preostali mandati, pa se ti glasovi ne upoštevajo več. “Povedal bom po slaščičarsko. Od vseh glasov, ki so jih dobile stranke, odštejete glasove tistih, ki niso prišli v parlament, in jih date v torto. To torto nato sorazmerno razrežete,” je dejal Vučko. Na parlamentarnih volitvah pred tremi leti je bilo takih glasov za deset strank, ki se niso uvrstile v parlament, nekoliko manj, dobrih 80 tisoč. Predstavljale pa so približno enak delež vseh glasov – 7,83 odstotka. Objavljeni podatki tokratnih volitev so še vedno neuradni, saj DVK čaka še na približno deset tisoč glasov iz tujine. Uradni rezultati naj bi bili znani 16. decembra. ### Odziv: Delitev. 83 tisoč glasov za stranke, ki niso prišle v parlament. Sorazmerno se porazdelijo med tiste, ki so v parlament prišle.

Cepite se kljub pomislekom V Sloveniji bo na voljo 64 cepilnih centrov. Posameznik se lahko cepi v katerem koli, ne glede na to, od kod prihaja. Se pa mora vsak naročiti na cepljenje. Podatki in kontakti so na voljo na spletni strani http://ustavimo-gripo.si. Za cepljenje Na Inštitutu za varovanje zdravja svetujejo cepljenje, čeprav so se tudi pri nas kot v svetu pojavili dvomi o stranskih učinkih. Prav tako ne velja več prvotno priporočilo, da cepljenje ni priporočljivo za otroke, nosečnice in starejše. Cepijo se lahko vsi otroci od starosti šestih mesecev naprej. Za pol leta do devet let stare otroke je priporočeno, da so cepljeni dvakrat v razmaku treh tednov s polovičnima odmerkoma. Otroci, starejši od deset let, in odrasli se cepijo enkrat, če pa imajo oslabljen imunski sistem pa dvakrat v razmaku treh tednov. Cepiti se ne smejo le osebe, ki so alergične na sestavine cepiva, pri akutnih boleznih z visoko telesno temperaturo pa se cepljenje odloži do ozdravitve. Pripravljeni na vse V primeru izbruha pandemske gripe bodo organizirane ločene ambulante za bolnike z novo gripo in ostale, zato ni nujno, da bo bolnika z gripo pregledal njegov zdravnik. Ljubljanska urgenca bo v tem primeru preseljena Zdravstveni dom na Metelkovi.

Virus nove gripe je začel intenzivneje krožiti kot doslej, zato tudi v Sloveniji priporočajo cepljenje, ki se začne v ponedeljek.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Cepite se kljub pomislekom V Sloveniji bo na voljo 64 cepilnih centrov. Posameznik se lahko cepi v katerem koli, ne glede na to, od kod prihaja. Se pa mora vsak naročiti na cepljenje. Podatki in kontakti so na voljo na spletni strani http://ustavimo-gripo.si. Za cepljenje Na Inštitutu za varovanje zdravja svetujejo cepljenje, čeprav so se tudi pri nas kot v svetu pojavili dvomi o stranskih učinkih. Prav tako ne velja več prvotno priporočilo, da cepljenje ni priporočljivo za otroke, nosečnice in starejše. Cepijo se lahko vsi otroci od starosti šestih mesecev naprej. Za pol leta do devet let stare otroke je priporočeno, da so cepljeni dvakrat v razmaku treh tednov s polovičnima odmerkoma. Otroci, starejši od deset let, in odrasli se cepijo enkrat, če pa imajo oslabljen imunski sistem pa dvakrat v razmaku treh tednov. Cepiti se ne smejo le osebe, ki so alergične na sestavine cepiva, pri akutnih boleznih z visoko telesno temperaturo pa se cepljenje odloži do ozdravitve. Pripravljeni na vse V primeru izbruha pandemske gripe bodo organizirane ločene ambulante za bolnike z novo gripo in ostale, zato ni nujno, da bo bolnika z gripo pregledal njegov zdravnik. Ljubljanska urgenca bo v tem primeru preseljena Zdravstveni dom na Metelkovi. ### Odziv: Virus nove gripe je začel intenzivneje krožiti kot doslej, zato tudi v Sloveniji priporočajo cepljenje, ki se začne v ponedeljek.

Jaslice v Postojni znova zaživele Spremljevalni program, ki spremlja žive jaslice, sta popestrila tudi Oto Pestner in Helena Blagne z glasbenimi vložki. Tudi deževno vreme ni ustavilo številnih obiskovalcev, ki so si v mokri jami ogledali uro trajajoč program. Vodja prireditve Dragan Kiković nam je dejal, da so pričakovali morda 200 ljudi več. Letošnje jaslice so jubilejne − postavili so jih namreč že dvajsetič. Cena vstopnice je 15 evrov za odrasle in 9 evrov za otroke od 6. do 14. leta starosti. Poleg jaslic poteka tudi dvodnevni sejem čokolade, spremlja pa ga božični sejem. Več v videoprispevku.

Naše najbolj znane žive jaslice v Postojnski jami so znova "zaživele". Prvi dan jih je obiskalo precej ljudi.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Jaslice v Postojni znova zaživele Spremljevalni program, ki spremlja žive jaslice, sta popestrila tudi Oto Pestner in Helena Blagne z glasbenimi vložki. Tudi deževno vreme ni ustavilo številnih obiskovalcev, ki so si v mokri jami ogledali uro trajajoč program. Vodja prireditve Dragan Kiković nam je dejal, da so pričakovali morda 200 ljudi več. Letošnje jaslice so jubilejne − postavili so jih namreč že dvajsetič. Cena vstopnice je 15 evrov za odrasle in 9 evrov za otroke od 6. do 14. leta starosti. Poleg jaslic poteka tudi dvodnevni sejem čokolade, spremlja pa ga božični sejem. Več v videoprispevku. ### Odziv: Naše najbolj znane žive jaslice v Postojnski jami so znova "zaživele". Prvi dan jih je obiskalo precej ljudi.

Zaradi luknje ob gumi Glede na to, da se od Gračišča in okoliških vasi precej ljudi vozi v Koper, menim, da bi se moralo cesto med Dvori in Gračiščem nujno sanirati, nam je dejal Kolja Štemberger, bralec iz Popetrov. Na poti v Koper se je na ozki in dotrajani cesti v odseku od razcepa za Kubed ter gostišča Mohoreč umikal nasproti vozečemu avtomobilu in zapeljal v eno od lukenj. Luknje vse večje Zadnjo desno gumo mu je razneslo, sprednjo pa prerezalo. Luknje se zaradi snega, dežja in mraza večajo, zadnje tedne pa cesto po njegovih besedah uničujejo tudi tovornjaki Primorja, ki odvažajo material v Sočergi. Policija je naredila zapisnik, škodo pa je bralec prijavil na zavarovalnico, ki naj bi terjala krivdno odgovornost vzdrževalca ceste. Škode ne bo plačal Vse to se ne bi zgodilo, če bi bile nameščene opozorilne table. Postavili so jih šele po tem, ko sem poškodoval gume na svojem avtomobilu, pravi Štemberger in dodaja, da škode ne namerava plačati iz svojega žepa in da bo, če bo treba, škodo terjal prek sodišča. Mestna občina Koper sicer že nekaj let od upravljalca, Direkcije RS za ceste (DRSC), zahteva rekonstrukcijo tega odseka državne ceste. Na DRSC pa so nas odpravili, češ da je cesta občinska. Popraviti mora Primorje Kot nam je povedala Tanja Mejak iz CPK, ki je vzdrževalec te ceste, so postavili prometno signalizacijo za opozarjanje na nevarnost udarnih jam na mestih poškodb. Cesto si je ogledal tudi prometni inšpektor in izdal nalog za postavitev signalizacije ter družbi Primorje odredbo za popravilo ceste in pridobitev ustreznih soglasij za uporabo navedenega priključka, pojasnjuje in dodaja, da je bila rekonstrukcija ceste sicer predvidena že dlje, a je zanjo pristojna DRSC.

Opozorilno tablo postavili šele potem, ko si je poškodoval avto.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Zaradi luknje ob gumi Glede na to, da se od Gračišča in okoliških vasi precej ljudi vozi v Koper, menim, da bi se moralo cesto med Dvori in Gračiščem nujno sanirati, nam je dejal Kolja Štemberger, bralec iz Popetrov. Na poti v Koper se je na ozki in dotrajani cesti v odseku od razcepa za Kubed ter gostišča Mohoreč umikal nasproti vozečemu avtomobilu in zapeljal v eno od lukenj. Luknje vse večje Zadnjo desno gumo mu je razneslo, sprednjo pa prerezalo. Luknje se zaradi snega, dežja in mraza večajo, zadnje tedne pa cesto po njegovih besedah uničujejo tudi tovornjaki Primorja, ki odvažajo material v Sočergi. Policija je naredila zapisnik, škodo pa je bralec prijavil na zavarovalnico, ki naj bi terjala krivdno odgovornost vzdrževalca ceste. Škode ne bo plačal Vse to se ne bi zgodilo, če bi bile nameščene opozorilne table. Postavili so jih šele po tem, ko sem poškodoval gume na svojem avtomobilu, pravi Štemberger in dodaja, da škode ne namerava plačati iz svojega žepa in da bo, če bo treba, škodo terjal prek sodišča. Mestna občina Koper sicer že nekaj let od upravljalca, Direkcije RS za ceste (DRSC), zahteva rekonstrukcijo tega odseka državne ceste. Na DRSC pa so nas odpravili, češ da je cesta občinska. Popraviti mora Primorje Kot nam je povedala Tanja Mejak iz CPK, ki je vzdrževalec te ceste, so postavili prometno signalizacijo za opozarjanje na nevarnost udarnih jam na mestih poškodb. Cesto si je ogledal tudi prometni inšpektor in izdal nalog za postavitev signalizacije ter družbi Primorje odredbo za popravilo ceste in pridobitev ustreznih soglasij za uporabo navedenega priključka, pojasnjuje in dodaja, da je bila rekonstrukcija ceste sicer predvidena že dlje, a je zanjo pristojna DRSC. ### Odziv: Opozorilno tablo postavili šele potem, ko si je poškodoval avto.

Sodili bodo le v nujnih zadevah Sodniki zahtevajo, naj se sodniške plače uredijo z zakonom o sodniški službi in usklajujejo tako,da je zagotovljena njihova realna vrednost, ki jo je treba tudi ohranjati. Sodniška plača mora bititudi v ustreznem razmerju s povprečno plačo v Sloveniji. Zahtevajo tudi, da se dodatek na delovnodobo, doseženo do konca 2007, obračuna po starem. "Ves čas smo si prizadevali, da se zadeve uredijo na odgovoren način, zato tudi tokrat v okvirunapovedi stavke ponujamo roko in predlagamo, naj se zaradi sporazumnega reševanja nastalega sporačim prej začnejo usklajevanja oziroma pogovor o plačah," je dejala Janja Roblek, predsednica stavkovnega odbora. Stavkovni odbor Stavkovni odbor sestavljajo: Janja Roblek, predsednica dr. Miodrag Đorđević, član dr. Aleksej Cvetko, član mag. Igor Strnad, član Ivanka Berič, članica. Sodniki zahtevajo, naj se njihove plače uskladijo s primerljivimi plačami poslancev inministrov. To pomeni, da bi plača najnižje uvrščenega okrajnega sodnika bila enaka plači za 49.plačni razred po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), plača najnižje uvrščenegaokrožnega sodnika plači za 51. plačni razred po ZSPJS, plača višjega sodnika plači za 57. plačnirazred in plača vrhovnega sodnika plači za 63. plačni razred. Vse preostale razvrstitve sodnikov pabi se temu ustrezno prilagodile. Pripravljeni na pogajanja "Stavkovni odbor si bo ves čas od napovedi do realizacije stavke prizadeval, da bi se zadevarešila na miren način, s pogajanji, in bo v ta namen storil vse potrebno," je pojasnilaRoblekova. Stavke ne bo, če bo dogovor z vlado takšen, da bo pomenil zakonsko sistemsko ureditevsodniških plač. Po besedah Roblekove so se pripravljeni pogajati, ali gre za ustrezno umestitev vplačne razrede v sklopu zakona o sistemu plač v javnem sektorju ali pa za ureditev v sklopu zakonao sodniški službi, vendar pa prednost dajejo slednjemu. Zadeve, o katerih bodo sodniki odločali kljub stavki, so: odvzem prostosti, dežurnapreiskovalna služba, dežurna služba v postopku za prekrške, zadeve s področja azila, zadeve, ki sotik pred zastaranjem in podobno. Vse obravnave, ki ne bodo nujne, bodo preložene. Preložene bodotik pred zdajci, saj sodniki dopuščajo možnost dogovora. Prav tako ne bodo odpovedali obravnavsodniki, ki ne bodo stavkali. Visoka podpora stavki Podpora stavki je 73,88 odstotna, saj jo podpira 809 od 1095 sodnikov. Obvestilo o stavki bo poslano predsedniku vlade Janezu Janši, predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju, ministru za javno upravo Gregorju Virantu, generalnemu državnemu pravobranilcu Lucijanu Bembiču in predsednikom vseh sodišč. Šturm in Virant ne podpirata stavke Minister za javno upravo Gregor Virant pravi, da je nanje pripravljen, popuščanje pa se muzdi malo verjetno. Po njegovem mnenju je sicer stavka neutemeljena. Z ministrstva za pravosodje so sporočili, da obžalujejo dokončno odločitev o sodniškistavki. Minister za pravosodje Lovro Šturm je že večkrat povedal, da sodniške stavke ne podpira, saj ne bodoprinesla k ničemur. Mnenja glede zakonitosti sodniške stavke se še vedno razlikujejo. Šturm poudarja, da stavka ne more pomagati ugledu slovenskega sodstva. © SašaDespot Z ministrstva so sporočili, da so pri iskanju začasne rešitve glede sodniških plač in vdogovoru z ministrstvom za finance in ministrstvom za javno upravo zagotovili dodatne tri milijoneevrov za odpravo sodnih zaostankov. Skupaj je bilo zagotovljenih šest milijonov evrov, kar vpovprečju pomeni 15-odstotno povišanje plače na sodnika, vendar pa sodniki ponujenega nisosprejeli. Sodniki so se na plačni sistem pritožili, zato bo odločitev deležna sodne in ustavne presoje."Vlada RS bo odločitev Ustavnega sodišča RS spoštovala," so še zapisali na ministrstvu. Bush zgolj naključje Datum stavke sicer sovpada z obiskom ameriškega predsednika Georgea Busha v Sloveniji. Čeprav so nekateri sodniki še nedavno poudarjali, da jeto dober datum, ker bo takrat Slovenija pod drobnogledom tujih medijev, stavkovni odbor pravi, dadoločeni datum ni povezan s tem pomembnim obiskom. Kot pravi predsedujoča stavkovnemu odboru JanjaRoblek, so ta datum določili, da bi vladi dali dovolj časa za pripravo na pogajanja. "Ne gre za politično akcijo, ampak stanovsko," je poudaril član odbora Miodrag Đorđević.

Predsednica stavkovnega odbora Janja Roblek je sporočila, da bodo sodniki od 9. junija od 8. ure do 11. junija do 16.30 opozorilno stavkali, kar sovpada z vrhom EU-ZDA.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Sodili bodo le v nujnih zadevah Sodniki zahtevajo, naj se sodniške plače uredijo z zakonom o sodniški službi in usklajujejo tako,da je zagotovljena njihova realna vrednost, ki jo je treba tudi ohranjati. Sodniška plača mora bititudi v ustreznem razmerju s povprečno plačo v Sloveniji. Zahtevajo tudi, da se dodatek na delovnodobo, doseženo do konca 2007, obračuna po starem. "Ves čas smo si prizadevali, da se zadeve uredijo na odgovoren način, zato tudi tokrat v okvirunapovedi stavke ponujamo roko in predlagamo, naj se zaradi sporazumnega reševanja nastalega sporačim prej začnejo usklajevanja oziroma pogovor o plačah," je dejala Janja Roblek, predsednica stavkovnega odbora. Stavkovni odbor Stavkovni odbor sestavljajo: Janja Roblek, predsednica dr. Miodrag Đorđević, član dr. Aleksej Cvetko, član mag. Igor Strnad, član Ivanka Berič, članica. Sodniki zahtevajo, naj se njihove plače uskladijo s primerljivimi plačami poslancev inministrov. To pomeni, da bi plača najnižje uvrščenega okrajnega sodnika bila enaka plači za 49.plačni razred po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), plača najnižje uvrščenegaokrožnega sodnika plači za 51. plačni razred po ZSPJS, plača višjega sodnika plači za 57. plačnirazred in plača vrhovnega sodnika plači za 63. plačni razred. Vse preostale razvrstitve sodnikov pabi se temu ustrezno prilagodile. Pripravljeni na pogajanja "Stavkovni odbor si bo ves čas od napovedi do realizacije stavke prizadeval, da bi se zadevarešila na miren način, s pogajanji, in bo v ta namen storil vse potrebno," je pojasnilaRoblekova. Stavke ne bo, če bo dogovor z vlado takšen, da bo pomenil zakonsko sistemsko ureditevsodniških plač. Po besedah Roblekove so se pripravljeni pogajati, ali gre za ustrezno umestitev vplačne razrede v sklopu zakona o sistemu plač v javnem sektorju ali pa za ureditev v sklopu zakonao sodniški službi, vendar pa prednost dajejo slednjemu. Zadeve, o katerih bodo sodniki odločali kljub stavki, so: odvzem prostosti, dežurnapreiskovalna služba, dežurna služba v postopku za prekrške, zadeve s področja azila, zadeve, ki sotik pred zastaranjem in podobno. Vse obravnave, ki ne bodo nujne, bodo preložene. Preložene bodotik pred zdajci, saj sodniki dopuščajo možnost dogovora. Prav tako ne bodo odpovedali obravnavsodniki, ki ne bodo stavkali. Visoka podpora stavki Podpora stavki je 73,88 odstotna, saj jo podpira 809 od 1095 sodnikov. Obvestilo o stavki bo poslano predsedniku vlade Janezu Janši, predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju, ministru za javno upravo Gregorju Virantu, generalnemu državnemu pravobranilcu Lucijanu Bembiču in predsednikom vseh sodišč. Šturm in Virant ne podpirata stavke Minister za javno upravo Gregor Virant pravi, da je nanje pripravljen, popuščanje pa se muzdi malo verjetno. Po njegovem mnenju je sicer stavka neutemeljena. Z ministrstva za pravosodje so sporočili, da obžalujejo dokončno odločitev o sodniškistavki. Minister za pravosodje Lovro Šturm je že večkrat povedal, da sodniške stavke ne podpira, saj ne bodoprinesla k ničemur. Mnenja glede zakonitosti sodniške stavke se še vedno razlikujejo. Šturm poudarja, da stavka ne more pomagati ugledu slovenskega sodstva. © SašaDespot Z ministrstva so sporočili, da so pri iskanju začasne rešitve glede sodniških plač in vdogovoru z ministrstvom za finance in ministrstvom za javno upravo zagotovili dodatne tri milijoneevrov za odpravo sodnih zaostankov. Skupaj je bilo zagotovljenih šest milijonov evrov, kar vpovprečju pomeni 15-odstotno povišanje plače na sodnika, vendar pa sodniki ponujenega nisosprejeli. Sodniki so se na plačni sistem pritožili, zato bo odločitev deležna sodne in ustavne presoje."Vlada RS bo odločitev Ustavnega sodišča RS spoštovala," so še zapisali na ministrstvu. Bush zgolj naključje Datum stavke sicer sovpada z obiskom ameriškega predsednika Georgea Busha v Sloveniji. Čeprav so nekateri sodniki še nedavno poudarjali, da jeto dober datum, ker bo takrat Slovenija pod drobnogledom tujih medijev, stavkovni odbor pravi, dadoločeni datum ni povezan s tem pomembnim obiskom. Kot pravi predsedujoča stavkovnemu odboru JanjaRoblek, so ta datum določili, da bi vladi dali dovolj časa za pripravo na pogajanja. "Ne gre za politično akcijo, ampak stanovsko," je poudaril član odbora Miodrag Đorđević. ### Odziv: Predsednica stavkovnega odbora Janja Roblek je sporočila, da bodo sodniki od 9. junija od 8. ure do 11. junija do 16.30 opozorilno stavkali, kar sovpada z vrhom EU-ZDA.

Večer in Dnevnik bodo spet brali Na pobudo novega župana Andreja Fištravca je Mestna občina Maribor z današnjim dnem naročila tiskane izdaje dnevnih časopisov Večer in Dnevnik ter tednika 7 dni. Na občini teh prej niso prejemali, saj jim prejšnji župan Franc Kangler očitno ni bil naklonjen in je večkrat javno kritiziral delovanje njihovih novinarjev. "Bivše vodstvo občine je v začetku lanskega leta odjavilo naročnino časniku Večer, predvidevam da zaradi kritičnega poročanja novinarjev in opozarjanj na številne nepravilnosti. Osebno si ne morem predstavljati, da je občina lahko odjavila dnevni časopis, ki ima edini redno rubriko o Mariboru in vsakodnevno poroča o delovanju lokalne skupnosti," je v današnjem sporočilu za javnost zapisal novi župan Fištravec, ki je županske posle prevzel na začetku tega tedna. "Vodstvo Mestne občine Maribor podpira uredniško neodvisnost medijev in si želi konstruktivnega sodelovanja s sedmo silo," je še dodal. Kot redni naročnik dnevnih časopisov Delo, Finance, Slovenske novice in brezplačnika Žurnal24 so tako na mariborski občini znova postali naročnik časnika Večer in povsem na novo časopisa Dnevnik. Prav tako bodo lahko prebirali tednik 7 dni, ki ga izdaja ČZP Večer s sedežem v Mariboru.

Fištravec je spet naročil časnika, ki ga je prejšnji župan odjavil.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Večer in Dnevnik bodo spet brali Na pobudo novega župana Andreja Fištravca je Mestna občina Maribor z današnjim dnem naročila tiskane izdaje dnevnih časopisov Večer in Dnevnik ter tednika 7 dni. Na občini teh prej niso prejemali, saj jim prejšnji župan Franc Kangler očitno ni bil naklonjen in je večkrat javno kritiziral delovanje njihovih novinarjev. "Bivše vodstvo občine je v začetku lanskega leta odjavilo naročnino časniku Večer, predvidevam da zaradi kritičnega poročanja novinarjev in opozarjanj na številne nepravilnosti. Osebno si ne morem predstavljati, da je občina lahko odjavila dnevni časopis, ki ima edini redno rubriko o Mariboru in vsakodnevno poroča o delovanju lokalne skupnosti," je v današnjem sporočilu za javnost zapisal novi župan Fištravec, ki je županske posle prevzel na začetku tega tedna. "Vodstvo Mestne občine Maribor podpira uredniško neodvisnost medijev in si želi konstruktivnega sodelovanja s sedmo silo," je še dodal. Kot redni naročnik dnevnih časopisov Delo, Finance, Slovenske novice in brezplačnika Žurnal24 so tako na mariborski občini znova postali naročnik časnika Večer in povsem na novo časopisa Dnevnik. Prav tako bodo lahko prebirali tednik 7 dni, ki ga izdaja ČZP Večer s sedežem v Mariboru. ### Odziv: Fištravec je spet naročil časnika, ki ga je prejšnji župan odjavil.

Delavka pet mesecev brez bolniške "Delodajalec Mesnine je na zavod vložil zahtevo za povračilo izplačanega nadomestila plače le za november 2012," so potrdili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Še ta zahtevek pa so zaradi nepravilnosti zavrnili. V četrtek smo pisali o noseči delavki Radi Vukobrat, ki ji Mesnine že več mesecev niso izplačale bolniške in na ZZZS niso poslali niti zahtevka za povračilo. Ni še pravne podlage Zavod. Julija bo imel ZZZS zaradi spremenjenega 137. člena zakona o delovnih razmerjih pravno podlago, da nadomestila, če jih delodajalec ne plača, nakaže neposredno delavcem. Ko gre za bolniško odsotnost, daljšo od 30 delovnih dni, to krije zavod. Kljub temu pa mora delodajalec denar založiti in delavcu izplačati nadomestilo plače ter nato od ZZZS zahtevati povračilo. Na zavodu sicer že zaznavajo vse več vprašanj tako delavcev kot tudi delodajalcev glede možnosti neposrednega izplačila nadomestila plače. Izvesti morajo obračun Direktor Mesnin Aleš Božič je pojasnil, da imajo v podjetju likvidnostne težave, zato zamujajo tudi z izplačili plač. Za nadomestilo pa bi lahko po njegovih besedah zaprosili šele po izplačilu plače. "Vsekakor je smiselno, da zavarovana oseba nadaljuje postopek zoper delodajalca pred sodiščem. Če bi bil uveden stečajni postopek, je treba terjatev prijaviti v stečajno maso, ob izbrisu delodajalca iz sodnega registra pa stopi v njegov dolžniški položaj jamstveni in preživninski sklad oziroma osebno odgovorni aktivni družbeniki," Vukobratovi svetujejo na ZZZS. Vukobratova se še boji, da bo imela zaradi neizplačanega nadomestila pozneje nižje porodniško nadomestilo. "Ni pomembno, ali je bila nekomu plača ali nadomestilo plače izplačano, pomembno je, da je bil izveden obračun," k temu dodajajo na ministrstvu za družino.

Noseči delavki ne izplačajo bolniške, na ZZZS ji svetujejo, naj nadaljuje pred sodiščem.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Delavka pet mesecev brez bolniške "Delodajalec Mesnine je na zavod vložil zahtevo za povračilo izplačanega nadomestila plače le za november 2012," so potrdili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Še ta zahtevek pa so zaradi nepravilnosti zavrnili. V četrtek smo pisali o noseči delavki Radi Vukobrat, ki ji Mesnine že več mesecev niso izplačale bolniške in na ZZZS niso poslali niti zahtevka za povračilo. Ni še pravne podlage Zavod. Julija bo imel ZZZS zaradi spremenjenega 137. člena zakona o delovnih razmerjih pravno podlago, da nadomestila, če jih delodajalec ne plača, nakaže neposredno delavcem. Ko gre za bolniško odsotnost, daljšo od 30 delovnih dni, to krije zavod. Kljub temu pa mora delodajalec denar založiti in delavcu izplačati nadomestilo plače ter nato od ZZZS zahtevati povračilo. Na zavodu sicer že zaznavajo vse več vprašanj tako delavcev kot tudi delodajalcev glede možnosti neposrednega izplačila nadomestila plače. Izvesti morajo obračun Direktor Mesnin Aleš Božič je pojasnil, da imajo v podjetju likvidnostne težave, zato zamujajo tudi z izplačili plač. Za nadomestilo pa bi lahko po njegovih besedah zaprosili šele po izplačilu plače. "Vsekakor je smiselno, da zavarovana oseba nadaljuje postopek zoper delodajalca pred sodiščem. Če bi bil uveden stečajni postopek, je treba terjatev prijaviti v stečajno maso, ob izbrisu delodajalca iz sodnega registra pa stopi v njegov dolžniški položaj jamstveni in preživninski sklad oziroma osebno odgovorni aktivni družbeniki," Vukobratovi svetujejo na ZZZS. Vukobratova se še boji, da bo imela zaradi neizplačanega nadomestila pozneje nižje porodniško nadomestilo. "Ni pomembno, ali je bila nekomu plača ali nadomestilo plače izplačano, pomembno je, da je bil izveden obračun," k temu dodajajo na ministrstvu za družino. ### Odziv: Noseči delavki ne izplačajo bolniške, na ZZZS ji svetujejo, naj nadaljuje pred sodiščem.

Začetek del čez nekaj tednov Izvajalcu Alpine Bau smo povedali, da velja pogodba in da se o podražitvi ne pogovarjamo, je na sestanku s predstavniki Krajevne skupnosti (KS) Žusterna glede predora Markovec zagotovila Mateja Duhovnik, predsednica uprave Družbe za avtoceste v RS (Dars). Dve delovni skupini Kot je razložila Duhovnikova, so se z vodstvom podjetja Alpine Bau sestali v ponedeljek in določili dve delovni skupini, ki bosta pripravili vse potrebno za nadaljevanje gradnje predora; treba je namreč prevzeti gradbišče, urediti vsa uporabna dovoljenja, ki so se do zdaj glasila na CPM, treba pa je rešiti tudi vprašanje glede izplačil podizvajalcev. Alpine Bau se je s slovaško Skansko, ki gradi na izolski strani predora, že pogovarjal in na Darsu upajo, da bodo graditi začeli zelo hitro. Plačanih deset milijonov Kdaj naj bi se gradnja nadaljevala, na Darsu še ne vedo, usklajevanja delovnih komisij pa bodo zagotovo potekala še nekaj tednov. Vrednost vseh situacij, ki jih je sicer Dars do zdaj priznal CPM ter Alpine Bau, je visoka okrog 11 milijonov evrov, plačanih pa je bilo deset, od tega približno osem milijonov CPM ter dva Alpine Bauu. Trenutno je izkopanih 43 odstotkov predora, potrebnih pa bo še 600 metrov rezkanja v vsaki cevi. Naša želja je, da se predor čim prej dokonča, hočemo pa, da se dokonča tudi varno, je ob tem dejal Boštjan Lovšin, predsednik komisije KS Žusterna za nadzor nad gradnjo predora, in dodal, da so do zdaj zaznali nekaj manjših razpok na stavbah, za katere računajo, da bodo uspešno sanirane.

Predor Markovec. Na Darsu zagotavljajo, da se vrednost del ne bo povišala, o rokih pa obljub ne morejo dajati.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Začetek del čez nekaj tednov Izvajalcu Alpine Bau smo povedali, da velja pogodba in da se o podražitvi ne pogovarjamo, je na sestanku s predstavniki Krajevne skupnosti (KS) Žusterna glede predora Markovec zagotovila Mateja Duhovnik, predsednica uprave Družbe za avtoceste v RS (Dars). Dve delovni skupini Kot je razložila Duhovnikova, so se z vodstvom podjetja Alpine Bau sestali v ponedeljek in določili dve delovni skupini, ki bosta pripravili vse potrebno za nadaljevanje gradnje predora; treba je namreč prevzeti gradbišče, urediti vsa uporabna dovoljenja, ki so se do zdaj glasila na CPM, treba pa je rešiti tudi vprašanje glede izplačil podizvajalcev. Alpine Bau se je s slovaško Skansko, ki gradi na izolski strani predora, že pogovarjal in na Darsu upajo, da bodo graditi začeli zelo hitro. Plačanih deset milijonov Kdaj naj bi se gradnja nadaljevala, na Darsu še ne vedo, usklajevanja delovnih komisij pa bodo zagotovo potekala še nekaj tednov. Vrednost vseh situacij, ki jih je sicer Dars do zdaj priznal CPM ter Alpine Bau, je visoka okrog 11 milijonov evrov, plačanih pa je bilo deset, od tega približno osem milijonov CPM ter dva Alpine Bauu. Trenutno je izkopanih 43 odstotkov predora, potrebnih pa bo še 600 metrov rezkanja v vsaki cevi. Naša želja je, da se predor čim prej dokonča, hočemo pa, da se dokonča tudi varno, je ob tem dejal Boštjan Lovšin, predsednik komisije KS Žusterna za nadzor nad gradnjo predora, in dodal, da so do zdaj zaznali nekaj manjših razpok na stavbah, za katere računajo, da bodo uspešno sanirane. ### Odziv: Predor Markovec. Na Darsu zagotavljajo, da se vrednost del ne bo povišala, o rokih pa obljub ne morejo dajati.

Država marca brez prispevkov obrtnikov Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so že v začetku januarja od vlade zahtevali sprejem določenih ukrepov, ki bi omogočili ponoven zagon slovenskega gospodarstva, a ker njihovih zahtev niso v celoti upoštevali, sledijo prvi ukrepi. V prvi polovici marca naj bi obrtniki začeli postopoma dvigovati denar na bankah in bankomatih, sredi marca pa pripravljajo javni protest v središču Ljubljane. Obrtniki bodo zaradi težkih razmer, v katerih so se znašli, v začetku marca na Davčno upravo RS (Durs) najverjetneje začeli vlagati prošnje za obročno odplačevanje prispevkov, ne glede na odgovor pa marca prispevkov in davkov ne bodo plačali, so v sporočilu za javnost zapisali na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Obrtniki so na posvetih s konkretnimi težavami, ki jih imajo, podprli prizadevanja zbornice, naj vztraja pri zahtevah za ureditev razmer v malem gospodarstvu, menijo pa tudi, da jih vlada premalo upošteva, da skrbi le za velika podjetja in med drugim rešuje tudi banke. Državljanska nepokorščina Upravni odbor OZS je na seji konec januarja sklenil, da bodo obrtniki ostali v dialogu s predstavniki vlade, kljub temu pa bodo nadaljevali tudi z dejavnostmi za državljansko nepokorščino. To bodo izvedli, če do sredine marca zakonske spremembe za izboljšanje poslovnega okolja ne bodo sprejete, so sklenili na januarski seji. Lani je s poslovanjem prenehalo 6471 obrtnih podjetij, od tega največ v gradbeni dejavnosti (2381), v storitveni dejavnosti (1681) ter v prometni dejavnosti (713). Leta 2009 je s poslovanjem prenehalo 4500 obrtnih podjetij, so navedli v OZS. OZS je lani vladi predstavila 93 zahtev, od katerih jih je 13 že uresničenih, 12 delno realiziranih in 29 v postopku priprave; 18 je nerealiziranih, 21 zahtev pa je za vlado nesprejemjlivih. Ukrepi "niso primerni" Na ministrstvu za gospodarstvo so ocenili, da ukrepi, ki jih pripravljajo obrtniki, niso primerni, saj bodo po njihovem še poslabšali stanje v gospodarstvu in nič prispevali k reševanju problemov. Dejali so še, da se je vlada takoj odzvala na zahteve OZS in da je nekatere zakone že sprejela, za posamezne rešitve pa se pristojna ministrstva še pogovarjajo in usklajujejo z OZS. "Vlada pripravlja vrsto zakonodajnih predlogov za povečanje likvidnosti gospodarstva, zmanjšanje plačilne nediscipline, zmanjšanje dela na črno in sive ekonomije. Razlogov za trditve, češ, da vlada ne upošteva predlogov OZS, zatorej ni," so še poudarili na gospodarskem ministrstvu. Zaskrbljeni nad dvigovanjem denarja Na finančnem ministrstvu pa so zaskrbljeni nad demonstrativnim dvigovanjem denarja iz bank in bankomatov. "Menimo, da tak način izražanja nezadovoljstva ne bi bil primeren in bi lahko kvečjemu poslabšal že tako zaostrene finančne pogoje, v katerih obrtniki in podjetniki trenutno poslujejo," so poudarili in dodali, da tovrstno usklajeno delovanje v širšem obsegu lahko privede do pojava vsesplošnega nezaupanja v bančni in plačilni sistem ter posledično do težko popravljivega negativnega vpliva na širšo finančno stabilnost v državi.

Zaradi težkih razmer obrtniki marca ne bodo plačali prispevkov in davkov, zaprosili bodo za obročno odplačevanje. Sredi marca javni protest v Ljubljani. Priprave za državljansko nepokorščino v teku.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Država marca brez prispevkov obrtnikov Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so že v začetku januarja od vlade zahtevali sprejem določenih ukrepov, ki bi omogočili ponoven zagon slovenskega gospodarstva, a ker njihovih zahtev niso v celoti upoštevali, sledijo prvi ukrepi. V prvi polovici marca naj bi obrtniki začeli postopoma dvigovati denar na bankah in bankomatih, sredi marca pa pripravljajo javni protest v središču Ljubljane. Obrtniki bodo zaradi težkih razmer, v katerih so se znašli, v začetku marca na Davčno upravo RS (Durs) najverjetneje začeli vlagati prošnje za obročno odplačevanje prispevkov, ne glede na odgovor pa marca prispevkov in davkov ne bodo plačali, so v sporočilu za javnost zapisali na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Obrtniki so na posvetih s konkretnimi težavami, ki jih imajo, podprli prizadevanja zbornice, naj vztraja pri zahtevah za ureditev razmer v malem gospodarstvu, menijo pa tudi, da jih vlada premalo upošteva, da skrbi le za velika podjetja in med drugim rešuje tudi banke. Državljanska nepokorščina Upravni odbor OZS je na seji konec januarja sklenil, da bodo obrtniki ostali v dialogu s predstavniki vlade, kljub temu pa bodo nadaljevali tudi z dejavnostmi za državljansko nepokorščino. To bodo izvedli, če do sredine marca zakonske spremembe za izboljšanje poslovnega okolja ne bodo sprejete, so sklenili na januarski seji. Lani je s poslovanjem prenehalo 6471 obrtnih podjetij, od tega največ v gradbeni dejavnosti (2381), v storitveni dejavnosti (1681) ter v prometni dejavnosti (713). Leta 2009 je s poslovanjem prenehalo 4500 obrtnih podjetij, so navedli v OZS. OZS je lani vladi predstavila 93 zahtev, od katerih jih je 13 že uresničenih, 12 delno realiziranih in 29 v postopku priprave; 18 je nerealiziranih, 21 zahtev pa je za vlado nesprejemjlivih. Ukrepi "niso primerni" Na ministrstvu za gospodarstvo so ocenili, da ukrepi, ki jih pripravljajo obrtniki, niso primerni, saj bodo po njihovem še poslabšali stanje v gospodarstvu in nič prispevali k reševanju problemov. Dejali so še, da se je vlada takoj odzvala na zahteve OZS in da je nekatere zakone že sprejela, za posamezne rešitve pa se pristojna ministrstva še pogovarjajo in usklajujejo z OZS. "Vlada pripravlja vrsto zakonodajnih predlogov za povečanje likvidnosti gospodarstva, zmanjšanje plačilne nediscipline, zmanjšanje dela na črno in sive ekonomije. Razlogov za trditve, češ, da vlada ne upošteva predlogov OZS, zatorej ni," so še poudarili na gospodarskem ministrstvu. Zaskrbljeni nad dvigovanjem denarja Na finančnem ministrstvu pa so zaskrbljeni nad demonstrativnim dvigovanjem denarja iz bank in bankomatov. "Menimo, da tak način izražanja nezadovoljstva ne bi bil primeren in bi lahko kvečjemu poslabšal že tako zaostrene finančne pogoje, v katerih obrtniki in podjetniki trenutno poslujejo," so poudarili in dodali, da tovrstno usklajeno delovanje v širšem obsegu lahko privede do pojava vsesplošnega nezaupanja v bančni in plačilni sistem ter posledično do težko popravljivega negativnega vpliva na širšo finančno stabilnost v državi. ### Odziv: Zaradi težkih razmer obrtniki marca ne bodo plačali prispevkov in davkov, zaprosili bodo za obročno odplačevanje. Sredi marca javni protest v Ljubljani. Priprave za državljansko nepokorščino v teku.

Trgovinski primanjkljaj v ZDA na polletnem vrhu Ameriški trgovinski primanjkljaj se je decembra povzpel na šestmesečni vrh, na 48,8 milijarde dolarjev, poroča Bloomberg. To je tudi več od napovedi Bloombergovih ekonomistov, ki so napovedovali primanjkljaj v višini 48,5 milijarde dolarjev. Na mesečni ravni se je decembrski trgovinski primanjkljaj povečal za 3,7 odstotka. Analitiki rast ameriškega uvoza pripisujejo povečanju povpraševanja ameriških porabnikov in podjetij. Uvoz v ZDA se je mesečno povečal za 1,3 odstotka, na 227,6 milijarde dolarjev, izvoz pa za 0,7 odstotka, na 178,8 milijarde dolarjev.

Ameriški trgovinski primanjkljaj se je decembra povzpel na šestmesečni vrh, na 48,8 milijarde dolarjev, poroča Bloomberg. To j...

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Trgovinski primanjkljaj v ZDA na polletnem vrhu Ameriški trgovinski primanjkljaj se je decembra povzpel na šestmesečni vrh, na 48,8 milijarde dolarjev, poroča Bloomberg. To je tudi več od napovedi Bloombergovih ekonomistov, ki so napovedovali primanjkljaj v višini 48,5 milijarde dolarjev. Na mesečni ravni se je decembrski trgovinski primanjkljaj povečal za 3,7 odstotka. Analitiki rast ameriškega uvoza pripisujejo povečanju povpraševanja ameriških porabnikov in podjetij. Uvoz v ZDA se je mesečno povečal za 1,3 odstotka, na 227,6 milijarde dolarjev, izvoz pa za 0,7 odstotka, na 178,8 milijarde dolarjev. ### Odziv: Ameriški trgovinski primanjkljaj se je decembra povzpel na šestmesečni vrh, na 48,8 milijarde dolarjev, poroča Bloomberg. To j...

SD in SDS sta si znova bližje Rezultati pomenijo, da so se po več tednih, ko je največja vladna stranka SD bolj zaostajala, odstotki SDS in SD znova zbližali. Slednja bi po anketi Dela Stik nekoliko popravila svoj izid, podpora volivcev pa je SDS padla z 21 na 19,1. Telefonska anketa je bila opravljena med 11. in 13. majem, sodelovalo je 700 ljudi. Za SNS bi glas dalo 6,3 odstotka vprašanih, sledijo stranke DeSUS (6,2 odstotka), LDS (5,7 odstotka), Zares (5 odstotkov) in SLS (4,5 odstotka). Zunajparlamentarna NSi je tokrat prejela 2,8 odstotka glasov. Da bi volili kako drugo stranko, je odgovorilo 2,7 odstotka anketiranih. 12,9 odstotka jih ne ve, katero bi volili, 16,8 odstotka pa se jih volitev ne bi udeležilo. Vlada popravila oceno Anketiranci so bolje ocenili delo vlade in parlamenta. Vlada je za svoje delo v zadnjem mesecu po rezultatih ankete prejela srednjo oceno 2,63 (prejšnji mesec 2,29). Zelo pozitivno njeno delo ocenjuje 1,8 odstotka vprašanih, pozitivno pa 30,5 odstotka. Srednja ocena dela parlamenta se je z 2,39 prejšnji mesec ta mesec dvignila na 2,46.

Za SD bi glasovalo 17,8 odstotka vprašanih, za SDS pa 19,1 odstotka, kaže anketa Dela Stik.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: SD in SDS sta si znova bližje Rezultati pomenijo, da so se po več tednih, ko je največja vladna stranka SD bolj zaostajala, odstotki SDS in SD znova zbližali. Slednja bi po anketi Dela Stik nekoliko popravila svoj izid, podpora volivcev pa je SDS padla z 21 na 19,1. Telefonska anketa je bila opravljena med 11. in 13. majem, sodelovalo je 700 ljudi. Za SNS bi glas dalo 6,3 odstotka vprašanih, sledijo stranke DeSUS (6,2 odstotka), LDS (5,7 odstotka), Zares (5 odstotkov) in SLS (4,5 odstotka). Zunajparlamentarna NSi je tokrat prejela 2,8 odstotka glasov. Da bi volili kako drugo stranko, je odgovorilo 2,7 odstotka anketiranih. 12,9 odstotka jih ne ve, katero bi volili, 16,8 odstotka pa se jih volitev ne bi udeležilo. Vlada popravila oceno Anketiranci so bolje ocenili delo vlade in parlamenta. Vlada je za svoje delo v zadnjem mesecu po rezultatih ankete prejela srednjo oceno 2,63 (prejšnji mesec 2,29). Zelo pozitivno njeno delo ocenjuje 1,8 odstotka vprašanih, pozitivno pa 30,5 odstotka. Srednja ocena dela parlamenta se je z 2,39 prejšnji mesec ta mesec dvignila na 2,46. ### Odziv: Za SD bi glasovalo 17,8 odstotka vprašanih, za SDS pa 19,1 odstotka, kaže anketa Dela Stik.

Na meji so čakali uro in pol Čeprav je danes šele četrtek, smo na nekaterih mejnih prehodih s Hrvaško lahko naleteli na kolone pločevine, ki smo jih sicer vajeni ob koncih tedna. Najbolj sta bila obremenjena mejna prehoda Gruškovje in Dragonja, kjer so morali vozniki na prehod čakati tudi do uro in pol. Po podatkih Hrvaškega avtokluba so na hitri cesti (Istarski ipsilon) nastajali daljši zastoj v smeri Slovenije. Kot poročajo, je bila pred mejnima prehoda Dragonja in Sečovlje kolona vozil dolga tudi do 30 kilometrov. Zdaj se je stanje umirilo, promet je sicer še naprej zgoščen, vendar poteka brez posebnosti. Daljši zastoji so bili na Primorskem tudi na cesti Dragonja−Šmarje−Koper. Gnečast konec tedna Na Prometno-informacijskem centru za državne ceste pričakujejo povečan promet v petek popoldan v smeri Hrvaške, v soboto ves dan in v nedeljo popoldan v obratni smeri. Nasvet: ubiranje alternativnih poti, strpnost in upoštevanje predpisov. Poskrbite, da boste imeli s seboj dovolj osvežilne pijače.

Že danes je bil močno povečan promet na nekaterih mejnih prehodih.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Na meji so čakali uro in pol Čeprav je danes šele četrtek, smo na nekaterih mejnih prehodih s Hrvaško lahko naleteli na kolone pločevine, ki smo jih sicer vajeni ob koncih tedna. Najbolj sta bila obremenjena mejna prehoda Gruškovje in Dragonja, kjer so morali vozniki na prehod čakati tudi do uro in pol. Po podatkih Hrvaškega avtokluba so na hitri cesti (Istarski ipsilon) nastajali daljši zastoj v smeri Slovenije. Kot poročajo, je bila pred mejnima prehoda Dragonja in Sečovlje kolona vozil dolga tudi do 30 kilometrov. Zdaj se je stanje umirilo, promet je sicer še naprej zgoščen, vendar poteka brez posebnosti. Daljši zastoji so bili na Primorskem tudi na cesti Dragonja−Šmarje−Koper. Gnečast konec tedna Na Prometno-informacijskem centru za državne ceste pričakujejo povečan promet v petek popoldan v smeri Hrvaške, v soboto ves dan in v nedeljo popoldan v obratni smeri. Nasvet: ubiranje alternativnih poti, strpnost in upoštevanje predpisov. Poskrbite, da boste imeli s seboj dovolj osvežilne pijače. ### Odziv: Že danes je bil močno povečan promet na nekaterih mejnih prehodih.

Zagreb zahteva takojšnjo odstranitev žice ob meji Hrvaško zunanje ministrstvo je slovenskim diplomatom v Zagrebu predalo noto, v kateri protestira in izraža resno zaskrbljenost zaradi nadaljnjega postavljanja bodeče žice na območju, ki pripada Republiki Hrvaški. Kot piše v sporočilu za javnost, ki ga je hrvaško ministrstvo popoldne objavilo na svoji spletni strani, se zahteva po takojšnji odstranitvi žičnate ograje nanaša predvsem na območje reke Sotle, ki je po mnenju Zagreba pripada hrvaškim katastrskim občinam Novi Dvor Klanječki, Miljana in Klanjec. (Foto: EPA) $("#figure_1111160 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1111160 .figcaption").css("width", $("#figure_1111160 img").width() ).show();', 1000); }); Hrvaški diplomati v četrti noti zapored ocenjujejo, da so poteze Slovenije v popolnem nasprotju z izjavami njenega državnega vrha koncem novembra. "Takrat je bilo rečeno, da Slovenija ne bo nadaljevala z postavljanje žice, na območjih, ki bi se lahko izkazala za sporna pri določanju meje,  ter da bo na teh območjih uveljavila nekatere druge ukrepe za nadzor meje,"  sporočajo iz Zagreba in ob tem zavračajo navedbe slovenskih iz diplomatskih not, da je postavitev bodeče žice le začasen ukrep, ki nima namena prejudicirati meje niti zaostriti spora. dezurni@zurnal24.si

Zagreb z novo že četrto diplomatsko noto zahteva takojšnjo odstranitev žičnate ograje ob meji.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Zagreb zahteva takojšnjo odstranitev žice ob meji Hrvaško zunanje ministrstvo je slovenskim diplomatom v Zagrebu predalo noto, v kateri protestira in izraža resno zaskrbljenost zaradi nadaljnjega postavljanja bodeče žice na območju, ki pripada Republiki Hrvaški. Kot piše v sporočilu za javnost, ki ga je hrvaško ministrstvo popoldne objavilo na svoji spletni strani, se zahteva po takojšnji odstranitvi žičnate ograje nanaša predvsem na območje reke Sotle, ki je po mnenju Zagreba pripada hrvaškim katastrskim občinam Novi Dvor Klanječki, Miljana in Klanjec. (Foto: EPA) $("#figure_1111160 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1111160 .figcaption").css("width", $("#figure_1111160 img").width() ).show();', 1000); }); Hrvaški diplomati v četrti noti zapored ocenjujejo, da so poteze Slovenije v popolnem nasprotju z izjavami njenega državnega vrha koncem novembra. "Takrat je bilo rečeno, da Slovenija ne bo nadaljevala z postavljanje žice, na območjih, ki bi se lahko izkazala za sporna pri določanju meje,  ter da bo na teh območjih uveljavila nekatere druge ukrepe za nadzor meje,"  sporočajo iz Zagreba in ob tem zavračajo navedbe slovenskih iz diplomatskih not, da je postavitev bodeče žice le začasen ukrep, ki nima namena prejudicirati meje niti zaostriti spora. dezurni@zurnal24.si ### Odziv: Zagreb z novo že četrto diplomatsko noto zahteva takojšnjo odstranitev žičnate ograje ob meji.

Zoran Janković: "A Danijele ne bo?" Čas novoletnih praznikov že tradicionalno zapolnjujejo številne prireditve in silvestrovanja na prostem, priložnosti za razvedrilo in zabavo pa bo letos spet veliko. (Foto: Klemen Štular) $("#figure_747584 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_747584 .figcaption").css("width", $("#figure_747584 img").width() ).show();', 1000); }); Veseli december in milijon obiskovalcev "Danijele ne bo?" je hudomušno pripomnil ljubljanski župan Zoran Janković ob predstavitvi letošnjega novoletnega programa v prestolnici, kjer pa za razliko od prej, priljubljene in županu ljube hrvaške pevke Danijele, ne bo med nastopajočimi. Na najdaljšo noč vas bodo na Kongresnem trgu, ki je sicer namenjen najširšemu krogu obiskovalcev, tako zabavali slovenski glasbeniki: Muff, Tabu in Učiteljice. Upajmo na lepo vreme, samo da ne bo dežja. V tem primeru, v času okrašene Ljubljane, pričakujemo milijon obiskovalcev. Zoran Janković, ljubljanski župan Sicer se bodo od sredine decembra na različnih odrih po mestnem središču prestolnice zvrstili še: Neisha, Janez Bončina Benč,Vlado Kreslin, Nina Pušlar in Mali bogovi, Željko Bebek, Nina Badrič, Željko Joksimović, ljubitelje narodno zabavne glasbe bodo letos zabavali Modrijani, Veseli svatje, za rockerje pa skupini Sam's Fever in San Di Ego band. Čarobni december v Mariboru Na mariborskem Trgu Leona Štuklja, kjer so bili lani brezplačni koncerti v sklopu Čarobnega decembra, zaradi finančnega stanja odpovedani, bodo letos  v novo leto vstopili s skupinama Kingston in Karneval band. Sicer se bodo tudi letos v decembru na odrih po Mariboru zvrstili številni bandi: Big Foot Mama, Gušti z bandom, Vlado Kreslin in Mali bogovi, Mambo Kings, Frajkinclari, Katarina Mala. Silvestrovo 2015: Celje, Novo mesto, Koper, Kranj V Celju boste letošnjo novo leto na prostem lahko pričakali v družbi Rok Ferengja & Rok'n'banda, Novomeščani v družbi Big Foot Mame, v centru Kopra bodo 31.12. 2015 nastopili Primorski fantje, na Glavnem trgu v Kranju pa Nuša Derenda. dezurni@zurnal24.si

Verjetno že razmišljate, kje boste preživeli silvestrski večer. Večja slovenska mesta so tudi letos pripravila bogat program silvestrovanj, najbogatejšega v Ljubljani, kjer pa letos ne bo Danijele.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Zoran Janković: "A Danijele ne bo?" Čas novoletnih praznikov že tradicionalno zapolnjujejo številne prireditve in silvestrovanja na prostem, priložnosti za razvedrilo in zabavo pa bo letos spet veliko. (Foto: Klemen Štular) $("#figure_747584 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_747584 .figcaption").css("width", $("#figure_747584 img").width() ).show();', 1000); }); Veseli december in milijon obiskovalcev "Danijele ne bo?" je hudomušno pripomnil ljubljanski župan Zoran Janković ob predstavitvi letošnjega novoletnega programa v prestolnici, kjer pa za razliko od prej, priljubljene in županu ljube hrvaške pevke Danijele, ne bo med nastopajočimi. Na najdaljšo noč vas bodo na Kongresnem trgu, ki je sicer namenjen najširšemu krogu obiskovalcev, tako zabavali slovenski glasbeniki: Muff, Tabu in Učiteljice. Upajmo na lepo vreme, samo da ne bo dežja. V tem primeru, v času okrašene Ljubljane, pričakujemo milijon obiskovalcev. Zoran Janković, ljubljanski župan Sicer se bodo od sredine decembra na različnih odrih po mestnem središču prestolnice zvrstili še: Neisha, Janez Bončina Benč,Vlado Kreslin, Nina Pušlar in Mali bogovi, Željko Bebek, Nina Badrič, Željko Joksimović, ljubitelje narodno zabavne glasbe bodo letos zabavali Modrijani, Veseli svatje, za rockerje pa skupini Sam's Fever in San Di Ego band. Čarobni december v Mariboru Na mariborskem Trgu Leona Štuklja, kjer so bili lani brezplačni koncerti v sklopu Čarobnega decembra, zaradi finančnega stanja odpovedani, bodo letos  v novo leto vstopili s skupinama Kingston in Karneval band. Sicer se bodo tudi letos v decembru na odrih po Mariboru zvrstili številni bandi: Big Foot Mama, Gušti z bandom, Vlado Kreslin in Mali bogovi, Mambo Kings, Frajkinclari, Katarina Mala. Silvestrovo 2015: Celje, Novo mesto, Koper, Kranj V Celju boste letošnjo novo leto na prostem lahko pričakali v družbi Rok Ferengja & Rok'n'banda, Novomeščani v družbi Big Foot Mame, v centru Kopra bodo 31.12. 2015 nastopili Primorski fantje, na Glavnem trgu v Kranju pa Nuša Derenda. dezurni@zurnal24.si ### Odziv: Verjetno že razmišljate, kje boste preživeli silvestrski večer. Večja slovenska mesta so tudi letos pripravila bogat program silvestrovanj, najbogatejšega v Ljubljani, kjer pa letos ne bo Danijele.

Gospodarska klima v Sloveniji oktobra spet nižja Na znižanje vrednosti kazalnika gospodarske klime je vplivalo predvsem znižanje vrednosti kazalnika zaupanja potrošnikov. Glede na oktober lani in dolgoletno povprečje je bila vrednost kazalnika nižja za 13 oziroma za 23 odstotnih točk. Glede na povprečje klima slabša za 16 odstotnih točk Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila oktobra -17 odstotnih točk, kar sta dve odstotni točki več kot septembra letos (-19 odstotnih točk). Glede na oktober lani je bila nižja za tri odstotne točke, glede na dolgoletno povprečje pa je bila nižja za 16 odstotnih točk. Vrednosti kazalnikov stanj so se v primerjavi s preteklim mesecem izboljšale, razen vrednost kazalnika zagotovljena proizvodnja; ta je ostala nespremenjena. Pričakovanja za naslednje tri mesece so večinoma neugodna, razen vrednost kazalnika pričakovano zaposlovanje. Pričakovanja o skupnih naročilih boljša, o pričakovani proizvodnji slabša Med kazalniki stanj so se glede na pretekli mesec najbolj izboljšali kazalniki skupna naročila (za 8 odstotnih točk), proizvodnja (za 6 odstotnih točk) in izvozna naročila (za 5 odstotnih točk). Med kazalniki pričakovanj so se glede na pretekli mesec najbolj znižali kazalniki pričakovana proizvodnja (za 9 odstotnih točk), pričakovan izvoz (za 6 odstotnih točk) in pričakovano skupno povpraševanje (za 5 odstotnih točk). Kazalnik konkurenčnosti na trgih EU višji za šest točk Kazalniki konkurenčnega položaja so se v primerjavi z julijem zvišali. Kazalnika konkurenčni položaj na trgih držav članic EU in konkurenčni položaj na trgih zunaj EU sta se zvišala vsak za šest odstotnih točk, medtem ko se je kazalnik konkurenčni položaj na domačem trgu zvišal za 5 odstotnih točk. kazalnik novih naročil zrasel za 25 odstotnih točk Kazalnik obseg novih naročil se je v primerjavi z julijem 2009 zvišal za 25 odstotnih točk. V oktobru 2009 je bilo kot glavni omejitveni dejavnik v proizvodnji najpogosteje navedeno nezadostno domače povpraševanje, in sicer se je s to težavo srečevalo 58 odstotkov podjetij. Sledili so naslednji omejitveni dejavniki: nezadostno tuje povpraševanje (54 odstotkov podjetij), negotove gospodarske razmere (37 odstotkov podjetij), neporavnane obveznosti iz poslovanja (24 odstotkov podjetij) in težave pri pridobivanju kreditov (22 odstotkov podjetij). V gradbeništvu zaupanje enako kot septembra Kazalnik zaupanja v gradbeništvu enak kot prejšnji mesecVrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je bila oktobra 2009 (-55 odstotnih točk) enaka kot septembra 2009 (-55 odstotnih točk). Glede na oktober lani je bila nižja za 50 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa je bila nižja kar za 53 odstotnih točk. Vrednosti kazalnikov stanj so se v primerjavi s preteklim mesecem le rahlo spremenile. Pričakovanja za naslednje 3 mesece so večinoma ugodna. Med kazalniki stanj je dosegel najnižjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju kazalnik obseg gradbenih del. Glavna omejitvena dejavnika v gradbeništvu v tem mesecu sta bila nezadostno povpraševanje in velika konkurenca v panogi; z vsako od navedenih omejitev se je namreč spopadalo 52 odstotkov gradbenih podjetij. Visoke stroške dela je kot omejitev navedlo 30 odstotkov teh podjetij, visoke finančne stroške 29 odstotkov teh podjetij, težave pri pridobivanju kreditov pa 25 odstotkov teh podjetij. Zaupanje potrošnikov oktobra nižje za deset odstotnih točk Kazalnik zaupanja potrošnikov (-26 odstotnih točk) je bil oktobra 2009 za 10 odstotnih točk nižji kot septembra lani (-16 odstotnih točk). K temu so prispevale predvsem bolj pesimistične napovedi potrošnikov glede gospodarskega stanja v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih. Vrednost tega kazalnika je bila hkrati za 6 odstotnih točk nižja od povprečja prejšnjega leta in za 8 odstotnih točk nižja kot pred enim letom. Čeprav je kazalnik zaupanja potrošnikov septembra 2009 po dveh predhodnih mesecih padanja dosegel najvišjo vrednost po oktobru 2008, se je oktobra 2009 izenačil z vrednostjo v juliju lani.

Vrednost kazalnika gospodarske klime v Sloveniji je bila oktobra -20 odstotnih točk, kar je dve odstotni točki manj kot septembra

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Gospodarska klima v Sloveniji oktobra spet nižja Na znižanje vrednosti kazalnika gospodarske klime je vplivalo predvsem znižanje vrednosti kazalnika zaupanja potrošnikov. Glede na oktober lani in dolgoletno povprečje je bila vrednost kazalnika nižja za 13 oziroma za 23 odstotnih točk. Glede na povprečje klima slabša za 16 odstotnih točk Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila oktobra -17 odstotnih točk, kar sta dve odstotni točki več kot septembra letos (-19 odstotnih točk). Glede na oktober lani je bila nižja za tri odstotne točke, glede na dolgoletno povprečje pa je bila nižja za 16 odstotnih točk. Vrednosti kazalnikov stanj so se v primerjavi s preteklim mesecem izboljšale, razen vrednost kazalnika zagotovljena proizvodnja; ta je ostala nespremenjena. Pričakovanja za naslednje tri mesece so večinoma neugodna, razen vrednost kazalnika pričakovano zaposlovanje. Pričakovanja o skupnih naročilih boljša, o pričakovani proizvodnji slabša Med kazalniki stanj so se glede na pretekli mesec najbolj izboljšali kazalniki skupna naročila (za 8 odstotnih točk), proizvodnja (za 6 odstotnih točk) in izvozna naročila (za 5 odstotnih točk). Med kazalniki pričakovanj so se glede na pretekli mesec najbolj znižali kazalniki pričakovana proizvodnja (za 9 odstotnih točk), pričakovan izvoz (za 6 odstotnih točk) in pričakovano skupno povpraševanje (za 5 odstotnih točk). Kazalnik konkurenčnosti na trgih EU višji za šest točk Kazalniki konkurenčnega položaja so se v primerjavi z julijem zvišali. Kazalnika konkurenčni položaj na trgih držav članic EU in konkurenčni položaj na trgih zunaj EU sta se zvišala vsak za šest odstotnih točk, medtem ko se je kazalnik konkurenčni položaj na domačem trgu zvišal za 5 odstotnih točk. kazalnik novih naročil zrasel za 25 odstotnih točk Kazalnik obseg novih naročil se je v primerjavi z julijem 2009 zvišal za 25 odstotnih točk. V oktobru 2009 je bilo kot glavni omejitveni dejavnik v proizvodnji najpogosteje navedeno nezadostno domače povpraševanje, in sicer se je s to težavo srečevalo 58 odstotkov podjetij. Sledili so naslednji omejitveni dejavniki: nezadostno tuje povpraševanje (54 odstotkov podjetij), negotove gospodarske razmere (37 odstotkov podjetij), neporavnane obveznosti iz poslovanja (24 odstotkov podjetij) in težave pri pridobivanju kreditov (22 odstotkov podjetij). V gradbeništvu zaupanje enako kot septembra Kazalnik zaupanja v gradbeništvu enak kot prejšnji mesecVrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je bila oktobra 2009 (-55 odstotnih točk) enaka kot septembra 2009 (-55 odstotnih točk). Glede na oktober lani je bila nižja za 50 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa je bila nižja kar za 53 odstotnih točk. Vrednosti kazalnikov stanj so se v primerjavi s preteklim mesecem le rahlo spremenile. Pričakovanja za naslednje 3 mesece so večinoma ugodna. Med kazalniki stanj je dosegel najnižjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju kazalnik obseg gradbenih del. Glavna omejitvena dejavnika v gradbeništvu v tem mesecu sta bila nezadostno povpraševanje in velika konkurenca v panogi; z vsako od navedenih omejitev se je namreč spopadalo 52 odstotkov gradbenih podjetij. Visoke stroške dela je kot omejitev navedlo 30 odstotkov teh podjetij, visoke finančne stroške 29 odstotkov teh podjetij, težave pri pridobivanju kreditov pa 25 odstotkov teh podjetij. Zaupanje potrošnikov oktobra nižje za deset odstotnih točk Kazalnik zaupanja potrošnikov (-26 odstotnih točk) je bil oktobra 2009 za 10 odstotnih točk nižji kot septembra lani (-16 odstotnih točk). K temu so prispevale predvsem bolj pesimistične napovedi potrošnikov glede gospodarskega stanja v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih. Vrednost tega kazalnika je bila hkrati za 6 odstotnih točk nižja od povprečja prejšnjega leta in za 8 odstotnih točk nižja kot pred enim letom. Čeprav je kazalnik zaupanja potrošnikov septembra 2009 po dveh predhodnih mesecih padanja dosegel najvišjo vrednost po oktobru 2008, se je oktobra 2009 izenačil z vrednostjo v juliju lani. ### Odziv: Vrednost kazalnika gospodarske klime v Sloveniji je bila oktobra -20 odstotnih točk, kar je dve odstotni točki manj kot septembra

"Ugleda si z odstopom škofov ne bodo povrnili" Kar 74 odstotkov vprašanih meni, da je prav, da sta Stres in Turnšek odstopila, medtem ko jih je 14 odstotkov prepričanih, da to ni prav. 64 odstotkov jih tudi meni, da odstopa ne bosta dvignila ugleda katoliške cerkve v javnosti, medtem ko jih 31 odstotkov meni nasprotno. Telefonsko anketiranje je opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik. Potekalo je od 12. do 14. avgusta na vzorcu 401 odraslega državljana. Dobrih 40 odstotkov vprašanih je sicer prepričanih, da trenutni ugled katoliške cerkve v slovenski javnosti ni ne velik ne majhen. Dobrih 31 odstotkov jih je prepričanih, da je njen ugled majhen, 16,7 odstotka, pa da je zelo majhen. 10,3 odstotka jih je prepričanih, da je ugled katoliške cerkve velik. Večina meni, da je ukrep Vatikana škodljiv Ukrep Vatikana v primeru obeh nadškofov je po mnenju 51 odstotkov vprašanih škodljiv za Katoliško Cerkev v Sloveniji, 44 odstotkov pa jih meni, da ni škodljiv. Največ, 41 odstotkov, je prepričanih, da je do ukrepa prišlo, ker je novi papež nakazal, da bo drugače vodil Cerkev. Po mnenju 38 odstotkov vprašanih je do ukrepa prišlo, ker so slovensko katoliško cerkev vodili kot finančni holding in ne kot Cerkev, 17 odstotkov pa da zato, ker slovenske cerkvene strukture niso bile sposobne same urediti razmer. Vprašani menijo, da katoliška cerkev ne more sama vrtniti dolgov 73 odstotkov vprašanih je prepričanih, da Katoliška Cerkev v Sloveniji sama ne bo sposobna vrniti dolgov, 20 odstotkov pa jih meni, da bo to zmogla. 75 odstotkov jih še meni, da bi morali ob uvedbi nepremičninskega davka premoženje Katoliške Cerkve v Sloveniji obravnavati enako kot druge družbene skupine, 20 odstotkov pa, da bi ga morali obravnavati drugače.

Vatikan je z odstavitvijo nadškofov Antona Stresa in Marjana Turnška ravnal upravičeno, a ugleda si Katoliška cerkev v Sloveniji s tem ne bo popravila, ugotavlja anketa Dela.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: "Ugleda si z odstopom škofov ne bodo povrnili" Kar 74 odstotkov vprašanih meni, da je prav, da sta Stres in Turnšek odstopila, medtem ko jih je 14 odstotkov prepričanih, da to ni prav. 64 odstotkov jih tudi meni, da odstopa ne bosta dvignila ugleda katoliške cerkve v javnosti, medtem ko jih 31 odstotkov meni nasprotno. Telefonsko anketiranje je opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik. Potekalo je od 12. do 14. avgusta na vzorcu 401 odraslega državljana. Dobrih 40 odstotkov vprašanih je sicer prepričanih, da trenutni ugled katoliške cerkve v slovenski javnosti ni ne velik ne majhen. Dobrih 31 odstotkov jih je prepričanih, da je njen ugled majhen, 16,7 odstotka, pa da je zelo majhen. 10,3 odstotka jih je prepričanih, da je ugled katoliške cerkve velik. Večina meni, da je ukrep Vatikana škodljiv Ukrep Vatikana v primeru obeh nadškofov je po mnenju 51 odstotkov vprašanih škodljiv za Katoliško Cerkev v Sloveniji, 44 odstotkov pa jih meni, da ni škodljiv. Največ, 41 odstotkov, je prepričanih, da je do ukrepa prišlo, ker je novi papež nakazal, da bo drugače vodil Cerkev. Po mnenju 38 odstotkov vprašanih je do ukrepa prišlo, ker so slovensko katoliško cerkev vodili kot finančni holding in ne kot Cerkev, 17 odstotkov pa da zato, ker slovenske cerkvene strukture niso bile sposobne same urediti razmer. Vprašani menijo, da katoliška cerkev ne more sama vrtniti dolgov 73 odstotkov vprašanih je prepričanih, da Katoliška Cerkev v Sloveniji sama ne bo sposobna vrniti dolgov, 20 odstotkov pa jih meni, da bo to zmogla. 75 odstotkov jih še meni, da bi morali ob uvedbi nepremičninskega davka premoženje Katoliške Cerkve v Sloveniji obravnavati enako kot druge družbene skupine, 20 odstotkov pa, da bi ga morali obravnavati drugače. ### Odziv: Vatikan je z odstavitvijo nadškofov Antona Stresa in Marjana Turnška ravnal upravičeno, a ugleda si Katoliška cerkev v Sloveniji s tem ne bo popravila, ugotavlja anketa Dela.

Prah poziva k nadaljevanju stavke "Mislim, da bo na koncu odločilo sodišče. Zelo dvomim, da bomo našli kompromis. Neko nezaupanje je med vlado in sindikati," nam je po dobrih sedmih urah sestanka med vladnimi predstavniki in sindikati javnega sektorja povedal predsednik Sindikata policistov Slovenije (SPS) Zoran Petrovič. Člani PSS bodo tako še naprej na mejnih prehodih podrobno pregledovali vozila in povzročali kolone. "Vztrajali bomo do konca" Kot je znano, se sindikat pod vodstvom Petroviča pogaja z vlado, njihovi kolegi iz drugega policijskega sindikata pa ne. "Na popoldanskih pogajanjih na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) smo storili še en mali korak naprej. Ostajamo optimisti, zadeve gredo v pravo smer. Vse zaposlene v Policiji in MNZ pozivamo, da s stavko nadaljujemo. Ne pristajamo na argument sile - imamo močne argumente in vztrajali bomo do konca," so besede, s katerimi je predsednik Policijskega sindikata Slovenije (PSS) Branko Prah ocenil današnji sestanek. Dogovor o zamrznitvi stavke zanje ne velja, ker niso del skupine sindikatov Janeza Posedija, ki se z vlado pogovarja, ampak so del konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Branimir Štrukelj. Policijski sindikat je namreč edini iz konfederacije sindikatov, ki stavka. "Kar se bodo oni (Posedijeva skupina, op. p.) dogovorili, nas sploh ne zanima," pravi Prah. Dokler vlada ne uresniči njihovih zahtev oziroma dokler se tudi z njimi ne začne pogovarjati, bodo stavkali. Tudi če Posedijeva skupina z vlado sklene dogovor, Prah pravi, da to na policijski sindikat ne vpliva. Zoran Petrovič opozarja, da je od vsakega posameznika odvisno, ali bo nadaljeval s stavko ali ne. (Foto: Mojca Marot) SPS: Končne odločitve še ni "Včeraj smo zamrznili stavko, vendar to ne pomeni, da bomo od nje odstopili," pove Petrovič in poudarja: "Ali bo stavkal ali ne, je odločitev vsakega policista posebej. Ne moremo mu ničesar zapovedati ali prepovedati." Z današnjim dnem so se začeli pogajati na dveh frontah: sestali so se že s predstavniki ministrstva za notranje zadeve in vlade. "Smo v zaključni fazi glede sklenitve stavkovnega sporazuma v delu, ki se nanaša na ministrstvo. V delu, ki se nanaša na vlado, pa se sindikat pogaja. Ko oziroma če bo dosežen sporazum, bomo ravnali tako kot ostali sindikati." Policisti ob zahtevah javnih uslužbencev od vlade zahtevajo še ureditev obveznega in dodatnega pokojninskega zavarovanja, statusa prekrškovnih organov in statusa tistih policistov, ki sodelujejo v podobnih akcijah kot posebna policijska enota. Zaenkrat vsak po svoje Da bi sindikata združila moči, trenutno, tako Petrovič, ne pride v poštev. Ocenjuje še, da je v preteklih dneh veliko breme stavke padlo na njihov sindikat ter da so "to nalogo zelo solidno opravili". Več o tem, kako naprej, pa bo morda znano že po današnjih pogajanjih med vlado in sindikati. Kot je znano, so sindikati v skladu z včerajšnjim dogovorom zamrznili stavko do 13. oktobra. Več v članku Danes znova za pogajalsko mizo.

Del policistov, točneje člani Policijskega sindikata Slovenije, nadaljujejo s stavko. Pri pogovorih z vlado ne sodelujejo. Drugi del sindikata zamrznil stavko.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Prah poziva k nadaljevanju stavke "Mislim, da bo na koncu odločilo sodišče. Zelo dvomim, da bomo našli kompromis. Neko nezaupanje je med vlado in sindikati," nam je po dobrih sedmih urah sestanka med vladnimi predstavniki in sindikati javnega sektorja povedal predsednik Sindikata policistov Slovenije (SPS) Zoran Petrovič. Člani PSS bodo tako še naprej na mejnih prehodih podrobno pregledovali vozila in povzročali kolone. "Vztrajali bomo do konca" Kot je znano, se sindikat pod vodstvom Petroviča pogaja z vlado, njihovi kolegi iz drugega policijskega sindikata pa ne. "Na popoldanskih pogajanjih na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) smo storili še en mali korak naprej. Ostajamo optimisti, zadeve gredo v pravo smer. Vse zaposlene v Policiji in MNZ pozivamo, da s stavko nadaljujemo. Ne pristajamo na argument sile - imamo močne argumente in vztrajali bomo do konca," so besede, s katerimi je predsednik Policijskega sindikata Slovenije (PSS) Branko Prah ocenil današnji sestanek. Dogovor o zamrznitvi stavke zanje ne velja, ker niso del skupine sindikatov Janeza Posedija, ki se z vlado pogovarja, ampak so del konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Branimir Štrukelj. Policijski sindikat je namreč edini iz konfederacije sindikatov, ki stavka. "Kar se bodo oni (Posedijeva skupina, op. p.) dogovorili, nas sploh ne zanima," pravi Prah. Dokler vlada ne uresniči njihovih zahtev oziroma dokler se tudi z njimi ne začne pogovarjati, bodo stavkali. Tudi če Posedijeva skupina z vlado sklene dogovor, Prah pravi, da to na policijski sindikat ne vpliva. Zoran Petrovič opozarja, da je od vsakega posameznika odvisno, ali bo nadaljeval s stavko ali ne. (Foto: Mojca Marot) SPS: Končne odločitve še ni "Včeraj smo zamrznili stavko, vendar to ne pomeni, da bomo od nje odstopili," pove Petrovič in poudarja: "Ali bo stavkal ali ne, je odločitev vsakega policista posebej. Ne moremo mu ničesar zapovedati ali prepovedati." Z današnjim dnem so se začeli pogajati na dveh frontah: sestali so se že s predstavniki ministrstva za notranje zadeve in vlade. "Smo v zaključni fazi glede sklenitve stavkovnega sporazuma v delu, ki se nanaša na ministrstvo. V delu, ki se nanaša na vlado, pa se sindikat pogaja. Ko oziroma če bo dosežen sporazum, bomo ravnali tako kot ostali sindikati." Policisti ob zahtevah javnih uslužbencev od vlade zahtevajo še ureditev obveznega in dodatnega pokojninskega zavarovanja, statusa prekrškovnih organov in statusa tistih policistov, ki sodelujejo v podobnih akcijah kot posebna policijska enota. Zaenkrat vsak po svoje Da bi sindikata združila moči, trenutno, tako Petrovič, ne pride v poštev. Ocenjuje še, da je v preteklih dneh veliko breme stavke padlo na njihov sindikat ter da so "to nalogo zelo solidno opravili". Več o tem, kako naprej, pa bo morda znano že po današnjih pogajanjih med vlado in sindikati. Kot je znano, so sindikati v skladu z včerajšnjim dogovorom zamrznili stavko do 13. oktobra. Več v članku Danes znova za pogajalsko mizo. ### Odziv: Del policistov, točneje člani Policijskega sindikata Slovenije, nadaljujejo s stavko. Pri pogovorih z vlado ne sodelujejo. Drugi del sindikata zamrznil stavko.

Za oskrbo mačke od 600 evrov Živali. Če bi upoštevali zakonski rok in naše živali evtanazirali v 30 dneh, bi jih oddali le od 36 do 38 odstotkov, je na včerajšnji nujni seji odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozoril vodja zavetišča Ljubljana Marko Oman. "Če bi rok podaljšali za 60 dni, bi po naših izračunih oddali vsaj 90 odstotkov živali," pojasnjuje. Inšpektorji opravili 311 tisoč pregledov Po trenutni zakonodaji lahko zavetišča zdravo žival evtanazirajo v roku 30 dni, mladiče pa že 90 dni po kotitvi. Številke. Na Vursu opravlja nadzor 205 uradnih veterinarjev. Lani so opravili 311 tisoč pregledov, od tega 7.500 na področju zaščite živali, in izdali osem glob za lažno prijavo v višini 500 evrov. Valerija Kršlin. Prijavila je tri lastnike psov zaradi zanemarjanja. Inšpektor je v enem primeru uvedel prekrškovni postopek, drugi pes je bil ob nadzoru že mrtev, za tretjega pa je prejela kazen. Pravi, da gre za ulov, oskrbo in sterilizacijo oziroma kastracijo mačke od 600 do 800 evrov. "Zakaj bi po toliko truda in stroških mačko evtanazirali?" se sprašuje in dodaja, da morajo biti mačke po sprejemu v zavetišče vsaj 14 dni v karanteni, kar še skrajša njihov čas za oddajo. Spremenili bodo zakon Odbor za kmetijstvo je soglasno sprejel sklep, da bo vladi predlagal ustrezno dopolnitev zakonodaje na področju zaščite živali. V strokovnem svetu za zaščito živali spremembo zakonodaje že pripravljajo, zavzemajo se tudi za odpravo 30-dnevnega roka evtanazije, je pojasnil predsednik sveta Erih Tetičkovič. Spremembe zakonodaje lahko pričakujemo še pri kaznovanju kršiteljev in pri konkretnejši opredelitvi nedovoljenega početja z živalmi. "Brigajte se zase" Seja je bila sklicana na pobudo Zaresa zaradi problematike prijavljanja mučenja živali institucijam. K sklicu jih je spodbudila zgodba Valerije Kršlin, ki je za domnevno lažno prijavo od Veterinarske uprave RS (Vurs) prejela globo v višini 500 evrov. "Kot direktorica ne morem, ne želim in tudi ne bom vplivala na odločitve uradnih veterinarjev," je včeraj odboru pojasnjevala direktorica Vursa Vida Čadonič Špelič. Cveta Zalokar Oražem (Zares) se je ob tem vprašala, ali je takšna avtonomija inšpektorjev v redu, saj Vurs s takim ravnanjem državljanom prej sporoča: "Nehajte se ukvarjati z drugimi, brigajte se zase."

Zavetišča. Usmrtila bi lahko dve tretjini živali.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Za oskrbo mačke od 600 evrov Živali. Če bi upoštevali zakonski rok in naše živali evtanazirali v 30 dneh, bi jih oddali le od 36 do 38 odstotkov, je na včerajšnji nujni seji odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozoril vodja zavetišča Ljubljana Marko Oman. "Če bi rok podaljšali za 60 dni, bi po naših izračunih oddali vsaj 90 odstotkov živali," pojasnjuje. Inšpektorji opravili 311 tisoč pregledov Po trenutni zakonodaji lahko zavetišča zdravo žival evtanazirajo v roku 30 dni, mladiče pa že 90 dni po kotitvi. Številke. Na Vursu opravlja nadzor 205 uradnih veterinarjev. Lani so opravili 311 tisoč pregledov, od tega 7.500 na področju zaščite živali, in izdali osem glob za lažno prijavo v višini 500 evrov. Valerija Kršlin. Prijavila je tri lastnike psov zaradi zanemarjanja. Inšpektor je v enem primeru uvedel prekrškovni postopek, drugi pes je bil ob nadzoru že mrtev, za tretjega pa je prejela kazen. Pravi, da gre za ulov, oskrbo in sterilizacijo oziroma kastracijo mačke od 600 do 800 evrov. "Zakaj bi po toliko truda in stroških mačko evtanazirali?" se sprašuje in dodaja, da morajo biti mačke po sprejemu v zavetišče vsaj 14 dni v karanteni, kar še skrajša njihov čas za oddajo. Spremenili bodo zakon Odbor za kmetijstvo je soglasno sprejel sklep, da bo vladi predlagal ustrezno dopolnitev zakonodaje na področju zaščite živali. V strokovnem svetu za zaščito živali spremembo zakonodaje že pripravljajo, zavzemajo se tudi za odpravo 30-dnevnega roka evtanazije, je pojasnil predsednik sveta Erih Tetičkovič. Spremembe zakonodaje lahko pričakujemo še pri kaznovanju kršiteljev in pri konkretnejši opredelitvi nedovoljenega početja z živalmi. "Brigajte se zase" Seja je bila sklicana na pobudo Zaresa zaradi problematike prijavljanja mučenja živali institucijam. K sklicu jih je spodbudila zgodba Valerije Kršlin, ki je za domnevno lažno prijavo od Veterinarske uprave RS (Vurs) prejela globo v višini 500 evrov. "Kot direktorica ne morem, ne želim in tudi ne bom vplivala na odločitve uradnih veterinarjev," je včeraj odboru pojasnjevala direktorica Vursa Vida Čadonič Špelič. Cveta Zalokar Oražem (Zares) se je ob tem vprašala, ali je takšna avtonomija inšpektorjev v redu, saj Vurs s takim ravnanjem državljanom prej sporoča: "Nehajte se ukvarjati z drugimi, brigajte se zase." ### Odziv: Zavetišča. Usmrtila bi lahko dve tretjini živali.

Edina rešitev je le še stečaj Zaposleni v škofjeloških Loških tovarnah hladilnikov (LTH) so dopoldne štiri ure stavkali. Vpodjetju se je zbralo nekaj več kot dvesto delavcev, ki so od vodstva zahtevali celotno izplačilojanuarskih in februarskih plač, izplačilo povračil stroškov v zvezi z delom, takojšen zagonproizvodnje in prezaposlitev zaposlenih v LTH Inženiringu v matično podjetje. Vodstvo pa predstavkajoče ni stopilo, temveč se je sestalo s stavkovnim odborom, a mu ni podalo konkretnihinformacij in rešitev. Delavci zato kot edino možnost vidijo le še stečaj podjetja. Delavci, ki jih je v eni od proizvodnih hal nagovoril predsednik sindikata David Švarc, že dlje časa opozarjajo na nevzdržne delovne razmere, pravijo, da nebodo več delali zastonj in na to so želeli danes opozoriti javnost. Iz tedna v teden so deležninovih presenečenj - Elektro Gorenjska jim je izklopil elektriko, Durs je podjetju blokiral račun,Geoplin pa jim je izklopil plin. Kljub obljubam vsi delavci še niso dobili akontacije v višinišeststo evrov. Dolžniški kapital ni več pripravljen financirati LTH, zato so nastaletežave. Primož Pegam, finančni direktor in namestnik generalnega direktorjaLTH Čimprej v stečaj Da je stečaj ta čas edini izhod za LTH, je potrdila tudi Romana Oman, sekretarka območne organizacije ZSSS za Gorenjsko. "Če je podjetje res tako obremenjeno s hipotekami, druge odločitve kot čimprejšnji stečaj ni.Čim prej bi moral priti stečajni upravitelj, da delavci dobijo odpovedi in gredo na zavod zazaposlovanje, mi pa bomo takoj vložili vloge za jamstveni sklad. Ne razumem, kako pri vseh dolgovihše računajo na kakšno rešitev. Čim prej v stečaj, da se poplača vsaj tisto, kar je nujno," jepoudarila Omanova. Životarjenje delavcev Vidno utrujeni delavci, na robu z živci in prisiljeni v životarjenje, ne vedo, kako bodopreživeli v prihodnje, saj so brez plač že tretji mesec. Omar dela v podjetju 35 let, do upokojitve mu manjka še pet let. "Preživlja me žena, otroci pa morajo delati. Nekako se prebijamo. Ko se je začelaprivatizacija, je šlo s podjetjem samo še navzdol. Neverjetno! Ne vidim druge rešitve kot stečaj,da se konča ta agonija. Če izgubim delo, grem za dve leti na borzo, potem pa za tri klošarit, da sebom preživel do penzije, saj kdo me bo pa invalida tretje kategorije pri 53. letih vzel vslužbo," je glasno premišljeval Omar in dodal: "Sedaj so vsega krive banke, jaz pa mislim, da so krivi lastniki, ki ne znajo voditipodjetja." Še huje je za zakonca Mojco in Branka, oba zaposlena v LTH. Na vprašanje, kako preživljata štiričlansko družino,je Branko povedal: "Minus je na bančnem računu, zato si sposodimo od prijateljev, sorodnikov. Bojimo se, da bodenarja zmanjkalo in ga tudi za stečajno maso ne bo nič ostalo," je dejal vidno razočaraniBranko.

Delavci škofjeloškega podjetja LTH s štiriurno stavko vodstva niso uspeli prepričati, zato menijo, da je edina rešitev stečaj podjetja.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Edina rešitev je le še stečaj Zaposleni v škofjeloških Loških tovarnah hladilnikov (LTH) so dopoldne štiri ure stavkali. Vpodjetju se je zbralo nekaj več kot dvesto delavcev, ki so od vodstva zahtevali celotno izplačilojanuarskih in februarskih plač, izplačilo povračil stroškov v zvezi z delom, takojšen zagonproizvodnje in prezaposlitev zaposlenih v LTH Inženiringu v matično podjetje. Vodstvo pa predstavkajoče ni stopilo, temveč se je sestalo s stavkovnim odborom, a mu ni podalo konkretnihinformacij in rešitev. Delavci zato kot edino možnost vidijo le še stečaj podjetja. Delavci, ki jih je v eni od proizvodnih hal nagovoril predsednik sindikata David Švarc, že dlje časa opozarjajo na nevzdržne delovne razmere, pravijo, da nebodo več delali zastonj in na to so želeli danes opozoriti javnost. Iz tedna v teden so deležninovih presenečenj - Elektro Gorenjska jim je izklopil elektriko, Durs je podjetju blokiral račun,Geoplin pa jim je izklopil plin. Kljub obljubam vsi delavci še niso dobili akontacije v višinišeststo evrov. Dolžniški kapital ni več pripravljen financirati LTH, zato so nastaletežave. Primož Pegam, finančni direktor in namestnik generalnega direktorjaLTH Čimprej v stečaj Da je stečaj ta čas edini izhod za LTH, je potrdila tudi Romana Oman, sekretarka območne organizacije ZSSS za Gorenjsko. "Če je podjetje res tako obremenjeno s hipotekami, druge odločitve kot čimprejšnji stečaj ni.Čim prej bi moral priti stečajni upravitelj, da delavci dobijo odpovedi in gredo na zavod zazaposlovanje, mi pa bomo takoj vložili vloge za jamstveni sklad. Ne razumem, kako pri vseh dolgovihše računajo na kakšno rešitev. Čim prej v stečaj, da se poplača vsaj tisto, kar je nujno," jepoudarila Omanova. Životarjenje delavcev Vidno utrujeni delavci, na robu z živci in prisiljeni v životarjenje, ne vedo, kako bodopreživeli v prihodnje, saj so brez plač že tretji mesec. Omar dela v podjetju 35 let, do upokojitve mu manjka še pet let. "Preživlja me žena, otroci pa morajo delati. Nekako se prebijamo. Ko se je začelaprivatizacija, je šlo s podjetjem samo še navzdol. Neverjetno! Ne vidim druge rešitve kot stečaj,da se konča ta agonija. Če izgubim delo, grem za dve leti na borzo, potem pa za tri klošarit, da sebom preživel do penzije, saj kdo me bo pa invalida tretje kategorije pri 53. letih vzel vslužbo," je glasno premišljeval Omar in dodal: "Sedaj so vsega krive banke, jaz pa mislim, da so krivi lastniki, ki ne znajo voditipodjetja." Še huje je za zakonca Mojco in Branka, oba zaposlena v LTH. Na vprašanje, kako preživljata štiričlansko družino,je Branko povedal: "Minus je na bančnem računu, zato si sposodimo od prijateljev, sorodnikov. Bojimo se, da bodenarja zmanjkalo in ga tudi za stečajno maso ne bo nič ostalo," je dejal vidno razočaraniBranko. ### Odziv: Delavci škofjeloškega podjetja LTH s štiriurno stavko vodstva niso uspeli prepričati, zato menijo, da je edina rešitev stečaj podjetja.

Delili bodo smrekice ''Podarjamo od 30 do 40 naravnih drevesc, gre za simbolično dejanje, ki traja že nekaj let. Želimo opozoriti, da s pridobivanjem smrekic na pravilen način ne ogrožamo gozda in okolja, polega tega pa naravne smrekice tudi lepo dišijo,'' je za zurnal 24 povedal Borut Debevc iz Zavoda za gozdove. ''Seveda pa morajo biti drevesca posekana na pravilen način, to prepoznamo po plombi v obliki nalepke, ki je letos rumene barve'' je še dodal Debevc. Okrasna drevesca lahko pridobijo lastniki gozdov pri strokovnem redčenju mladega gozda, na zaraščajočih se negozdnih površinah, pod daljnovodi, ki so napeljani skozi gozdove, ali na posebnih nasadih za vzgojo prazničnih drevesc. Da bo dlje časa dišalo po domovih, se drevescu spodaj prireže debelce in se ga postavi v vodo. Ko odsluži svojemu namenu, se ga odloži v zabojnik za organske odpadke ali skuri v domačem štedilniku ali peči. Vse več umetnih drevesc V zadnjem desetletju je v mnogih domovih naravno drevesce zamenjalo umetno, izdelano iz plastičnih mas. V prodajalnah je povpraševanje zelo veliko, cene umetnih dreves pa zelo različne. ''V Merkurju smo letos kupili 25.000 kosov umetnih smrečic velikosti od 45 centimetrov do 5 metrov. Do danes smo jih od tega prodali kar 21.000 kosov,'' je sporočil predstavnik za stike z javnostmi Rok Istenič. Redne maloprodajne cene se pri njih gibljejo od 3,99 evra za 45-centimetrsko smrečico do 169,99 evra za 5-metrsko smrečico, največ zanimanja pa je sicer za 185 centimetrov veliko umetno smreko po ceni 18,49 evra. Od 525 pravih smrek jih imajo na zalogi le še 11. V prodajalni Kalia Kamnik je več povpraševanja po kvalitetnejših umetnih smrekah, cene pa se gibljejo od slabih 7 do 149 evrov. ''Največ ljudje kupujejo 60-centimetrske umetne smrekice, zelo veliko prodamo tudi 120-centimetrskih, najdražje so 230-centimetrske za 149 evrov,'' je povedala Marinka Slapar. Je umetno res bolj ekološko? Mnogi se za nakup umetnega drevesca odločijo iz ekoloških razlogov. Pa pri tem res ravnajo ekološko in ohranjajo gozdove? V eni od tujih raziskav je bilo ugotovljeno, da mora umetno božično drevo služiti svojemu namenu 20 let, da se njegov negativni vpliv na okolje izenači z negativnim vplivom pridelave naravnih božičnih drevesc iz nasadov. ''Za izdelavo božičnih dreves iz umetne mase je namreč vložek energije v primerjavi s potrebno energijo za pridelavo naravnega drevesca zelo velik. Ko umetna drevesa zavržemo, pa postanejo težko razgradljiv odpadek v našem okolju, medtem ko so naravna drevesca v celoti biološko razgradljiva,'' še pojasnjujejo na Zavodu za gozdove. Z gozdom v praznike Kot je že tradicija, Zavod za gozdove danes med 13. in 14. uro organizira simbolično podaritev drevesc, ki bo na Nazorjevi ulici med Kavarno Union in frančiškansko cerkvijo.

Meščanom Ljubljane Zavod za gozdove tudi letos simbolično podarja praznična drevesca. Spodbuditi želijo rabo naravnih okrasnih prazničnih dreves, pridobljenih na strokoven način.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Delili bodo smrekice ''Podarjamo od 30 do 40 naravnih drevesc, gre za simbolično dejanje, ki traja že nekaj let. Želimo opozoriti, da s pridobivanjem smrekic na pravilen način ne ogrožamo gozda in okolja, polega tega pa naravne smrekice tudi lepo dišijo,'' je za zurnal 24 povedal Borut Debevc iz Zavoda za gozdove. ''Seveda pa morajo biti drevesca posekana na pravilen način, to prepoznamo po plombi v obliki nalepke, ki je letos rumene barve'' je še dodal Debevc. Okrasna drevesca lahko pridobijo lastniki gozdov pri strokovnem redčenju mladega gozda, na zaraščajočih se negozdnih površinah, pod daljnovodi, ki so napeljani skozi gozdove, ali na posebnih nasadih za vzgojo prazničnih drevesc. Da bo dlje časa dišalo po domovih, se drevescu spodaj prireže debelce in se ga postavi v vodo. Ko odsluži svojemu namenu, se ga odloži v zabojnik za organske odpadke ali skuri v domačem štedilniku ali peči. Vse več umetnih drevesc V zadnjem desetletju je v mnogih domovih naravno drevesce zamenjalo umetno, izdelano iz plastičnih mas. V prodajalnah je povpraševanje zelo veliko, cene umetnih dreves pa zelo različne. ''V Merkurju smo letos kupili 25.000 kosov umetnih smrečic velikosti od 45 centimetrov do 5 metrov. Do danes smo jih od tega prodali kar 21.000 kosov,'' je sporočil predstavnik za stike z javnostmi Rok Istenič. Redne maloprodajne cene se pri njih gibljejo od 3,99 evra za 45-centimetrsko smrečico do 169,99 evra za 5-metrsko smrečico, največ zanimanja pa je sicer za 185 centimetrov veliko umetno smreko po ceni 18,49 evra. Od 525 pravih smrek jih imajo na zalogi le še 11. V prodajalni Kalia Kamnik je več povpraševanja po kvalitetnejših umetnih smrekah, cene pa se gibljejo od slabih 7 do 149 evrov. ''Največ ljudje kupujejo 60-centimetrske umetne smrekice, zelo veliko prodamo tudi 120-centimetrskih, najdražje so 230-centimetrske za 149 evrov,'' je povedala Marinka Slapar. Je umetno res bolj ekološko? Mnogi se za nakup umetnega drevesca odločijo iz ekoloških razlogov. Pa pri tem res ravnajo ekološko in ohranjajo gozdove? V eni od tujih raziskav je bilo ugotovljeno, da mora umetno božično drevo služiti svojemu namenu 20 let, da se njegov negativni vpliv na okolje izenači z negativnim vplivom pridelave naravnih božičnih drevesc iz nasadov. ''Za izdelavo božičnih dreves iz umetne mase je namreč vložek energije v primerjavi s potrebno energijo za pridelavo naravnega drevesca zelo velik. Ko umetna drevesa zavržemo, pa postanejo težko razgradljiv odpadek v našem okolju, medtem ko so naravna drevesca v celoti biološko razgradljiva,'' še pojasnjujejo na Zavodu za gozdove. Z gozdom v praznike Kot je že tradicija, Zavod za gozdove danes med 13. in 14. uro organizira simbolično podaritev drevesc, ki bo na Nazorjevi ulici med Kavarno Union in frančiškansko cerkvijo. ### Odziv: Meščanom Ljubljane Zavod za gozdove tudi letos simbolično podarja praznična drevesca. Spodbuditi želijo rabo naravnih okrasnih prazničnih dreves, pridobljenih na strokoven način.

500. obletnica Primoža Trubarja Na Rašici pri Velikih Laščah se je na današnji dan pred petsto leti rodil slovenski reformator in oče slovenskega knjižnega jezika Primož Trubar. Ob tej visoki obletnici se po vsej Sloveniji vrstijo številne prireditve. Osrednja slovesnost je bila včeraj na Trubarjevi domačiji, danes pa jo bo z več dogodki počastila Ljubljana. Primož Trubar se je rodil 9. junija 1508 na Rašici. Na Reki, v Salzburgu, Trstu in na Dunaju se je izšolal za duhovnika. Sprva je služboval na Slovenskem, a je kot zagovornik nauka Martina Lutra moral zaradi protireformacije zbežati v Nemčijo. Tam je po protestantskih idejah, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, napisal prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik (1550) ter s tem postavil temelj slovenskemu knjižnemu jeziku in slovenski književnosti. Umrl je 28. junija 1586 v Derendingenu v starosti 78 let. V slovenščini je napisal 22 knjig Napisal je 24 knjig, od tega 22 v slovenščini in dve v nemščini. Poleg Katekizma in Abecednika je sam prevedel celotno Novo zavezo - Ta celi Novi testament (1582), iz Stare zaveze pa je prevedel in izdal psalme v knjigi Ta celi psalter Davidov (1566). V slovenščini je med drugim objavil tudi pesmi in molitve ter sestavil pravila protestantske cerkve, Cerkovno ordningo (1564). Vlada je leto 2008 razglasila za Trubarjevo leto, ki je uvrščeno tudi na Unescov seznam obletnic.

Na današnji dan se je pred petsto leti rodil oče slovenskega knjižnega jezika Primož Trubar

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: 500. obletnica Primoža Trubarja Na Rašici pri Velikih Laščah se je na današnji dan pred petsto leti rodil slovenski reformator in oče slovenskega knjižnega jezika Primož Trubar. Ob tej visoki obletnici se po vsej Sloveniji vrstijo številne prireditve. Osrednja slovesnost je bila včeraj na Trubarjevi domačiji, danes pa jo bo z več dogodki počastila Ljubljana. Primož Trubar se je rodil 9. junija 1508 na Rašici. Na Reki, v Salzburgu, Trstu in na Dunaju se je izšolal za duhovnika. Sprva je služboval na Slovenskem, a je kot zagovornik nauka Martina Lutra moral zaradi protireformacije zbežati v Nemčijo. Tam je po protestantskih idejah, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, napisal prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik (1550) ter s tem postavil temelj slovenskemu knjižnemu jeziku in slovenski književnosti. Umrl je 28. junija 1586 v Derendingenu v starosti 78 let. V slovenščini je napisal 22 knjig Napisal je 24 knjig, od tega 22 v slovenščini in dve v nemščini. Poleg Katekizma in Abecednika je sam prevedel celotno Novo zavezo - Ta celi Novi testament (1582), iz Stare zaveze pa je prevedel in izdal psalme v knjigi Ta celi psalter Davidov (1566). V slovenščini je med drugim objavil tudi pesmi in molitve ter sestavil pravila protestantske cerkve, Cerkovno ordningo (1564). Vlada je leto 2008 razglasila za Trubarjevo leto, ki je uvrščeno tudi na Unescov seznam obletnic. ### Odziv: Na današnji dan se je pred petsto leti rodil oče slovenskega knjižnega jezika Primož Trubar

Falcona poškodovala še toča Piloti Slovenske vojske so pri usposabljanju poškodovali vladno letalo falcon, kar pomeni, da bo treba odšteti še nekaj več davkoplačevalskega denarja za njegovo vzdrževanje, je poročala RTV Slovenija. Po poročanju TV Dnevnika se je poškodba vladnega letala pojavila dan pred poletom obrambnega ministra v Libanon. Pilota sta namreč kljub vremenskim radarjem v letalu in pripravi na polet poletela skozi točo. Ledena zrna so poškodovala nos letala in del trupa. Koliko bo znašal strošek vzdrževanja? Na ministrstvu za obrambo pravijo, da je bil narejen preventivni pregled falcona v Ženevi, in sicer v okviru usposabljanja, zato pri tem niso nastali dodatni stroški. Poškodbe pa naj bi sanirali ob prvem večjem vzdrževanju.

Ledena zrna so poškodovala nos letala in del trupa, za sanacijo pa bo spet potreben davkoplačevalski denar

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Falcona poškodovala še toča Piloti Slovenske vojske so pri usposabljanju poškodovali vladno letalo falcon, kar pomeni, da bo treba odšteti še nekaj več davkoplačevalskega denarja za njegovo vzdrževanje, je poročala RTV Slovenija. Po poročanju TV Dnevnika se je poškodba vladnega letala pojavila dan pred poletom obrambnega ministra v Libanon. Pilota sta namreč kljub vremenskim radarjem v letalu in pripravi na polet poletela skozi točo. Ledena zrna so poškodovala nos letala in del trupa. Koliko bo znašal strošek vzdrževanja? Na ministrstvu za obrambo pravijo, da je bil narejen preventivni pregled falcona v Ženevi, in sicer v okviru usposabljanja, zato pri tem niso nastali dodatni stroški. Poškodbe pa naj bi sanirali ob prvem večjem vzdrževanju. ### Odziv: Ledena zrna so poškodovala nos letala in del trupa, za sanacijo pa bo spet potreben davkoplačevalski denar

Nared do poletja Kostak, ki obnavlja brestaniški bazen, je našel rešitev za dotrajano bazensko školjko. Gre za povsem novo tehnologijo. Školjka bo iz nerjaveče pločevine in prevlečena s posebnim materialom, je navdušen Miljenko Muha, v Kostaku odgovoren za gradbeno dejavnost. "Tehnologija je preizkušena na bazenih v Pekingu in Barceloni, in če je bila dobra za olimpijce, bo tudi za Brestanico, se pošali Muha. Včeraj si je s sodelavci in projektanti ogledal bazen v Vinkovcih na Hrvaškem, ki ga po tej tehnologiji gradi slovensko podjetje. 1,9 milijona evrov je predračunska vrednost obnove bazena. Star bazen bodo porušili Po napovedih Muhe bodo staro bazensko školjko porušili in vgradili novo. Gre za bistveno cenejšo varianto, kot ste jo napovedovali v vašem časopisu, ko naj bi se gradnja podražila za 600 tisočakov, je dobro obveščen član uprave Muha. Koliko bo v resnici stala obnova, ni želel natančno povedati, meni pa, da bo v sklopu dovoljenih zakonskih možnosti. Bazen zgrajen do sezone Po napovedih člana uprave naj bi bil bazen kljub dolgi zimi in zapletom pri gradnji - izkazalo se je, da se stara bazenska školjke ne da obnoviti - pravočasno zgrajen. Na vprašanje, ali bo to do kopalne sezone, se poskuša Muha najprej izviti, češ da je relativno, kaj je to začetek kopalne sezone. Na naše pojasnilo, da je to 15. junij, pa obljublja: Do 15. junija bo bazen zgrajen. Do takrat naj bi občina obnovila tudi gostinski lokal in ga dala v najem najboljšemu ponudniku. Takega, ki bi za svoj denar obnovil lokal, namreč občina prek razpisa ni našla.

Omogočila bo hitro, učinkovito in cenovno ugodno obnovo bazena.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Nared do poletja Kostak, ki obnavlja brestaniški bazen, je našel rešitev za dotrajano bazensko školjko. Gre za povsem novo tehnologijo. Školjka bo iz nerjaveče pločevine in prevlečena s posebnim materialom, je navdušen Miljenko Muha, v Kostaku odgovoren za gradbeno dejavnost. "Tehnologija je preizkušena na bazenih v Pekingu in Barceloni, in če je bila dobra za olimpijce, bo tudi za Brestanico, se pošali Muha. Včeraj si je s sodelavci in projektanti ogledal bazen v Vinkovcih na Hrvaškem, ki ga po tej tehnologiji gradi slovensko podjetje. 1,9 milijona evrov je predračunska vrednost obnove bazena. Star bazen bodo porušili Po napovedih Muhe bodo staro bazensko školjko porušili in vgradili novo. Gre za bistveno cenejšo varianto, kot ste jo napovedovali v vašem časopisu, ko naj bi se gradnja podražila za 600 tisočakov, je dobro obveščen član uprave Muha. Koliko bo v resnici stala obnova, ni želel natančno povedati, meni pa, da bo v sklopu dovoljenih zakonskih možnosti. Bazen zgrajen do sezone Po napovedih člana uprave naj bi bil bazen kljub dolgi zimi in zapletom pri gradnji - izkazalo se je, da se stara bazenska školjke ne da obnoviti - pravočasno zgrajen. Na vprašanje, ali bo to do kopalne sezone, se poskuša Muha najprej izviti, češ da je relativno, kaj je to začetek kopalne sezone. Na naše pojasnilo, da je to 15. junij, pa obljublja: Do 15. junija bo bazen zgrajen. Do takrat naj bi občina obnovila tudi gostinski lokal in ga dala v najem najboljšemu ponudniku. Takega, ki bi za svoj denar obnovil lokal, namreč občina prek razpisa ni našla. ### Odziv: Omogočila bo hitro, učinkovito in cenovno ugodno obnovo bazena.

"Kdor izstopi iz koristi, ne dela prav" SDS se zaradi izstopov Franca Pojbiča in Pavla Ruparja, stranko je zapustila tudi njegova družina, ne obremenjuje. V odgovoru novinarju Dela, ki je Pojbiča in Ruparja označil za "vidna člana stranke“, so na svoji spletni strani zapisali: "Dr. Jože Pučnik je nekoč dejal: 'Ni pomembno, ali delaš to, kar ti koristi, ampak tisto, kar je prav." Kdor torej izstopi iz stranke zaradi koristi, gotovo ne dela prav. Sicer pa je zanimivo, kako sta naenkrat g. Pojbič in g. Rupar za vaš časnik postala "nekdanja vidna člana". Še ne dolgo nazaj sta bila v vašem časniku namreč deležna zgolj napadov in diskvalifikacij.“ Kot pravijo, ostajajo največja stranka: "SDS je in ostaja največja stranka v državi. Na današnji dan ima 30.324 članic in članov, samo v času od junija do danes se je v stranko včlanilo več sto ljudi.“ Rupar je po svojem izstopu le povedal, da je imel za slovo od SDS veliko razlogov, ki pa jih ne bo razkril. "Sporočam vam, da zaradi osebnih razlogov nepreklicno izstopam iz stranke SDS in hkrati tudi iz vseh delovnih teles. Iskrena hvala za sodelovanje in veliko uspehov še naprej," pa so besede, s katerimi je svoj izstop komentiral Franc Pojbič, ki je kmalu po svojem odstopu izgubil položaj vršilca dolžnosti direktorja Agencije RS za varnost prometa.

"SDS je in ostaja največja stranka v državi. Na današnji dan ima 30.324 članic in članov, samo v času od junija do danes se je v stranko včlanilo več sto ljudi,“ sporoča SDS.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: "Kdor izstopi iz koristi, ne dela prav" SDS se zaradi izstopov Franca Pojbiča in Pavla Ruparja, stranko je zapustila tudi njegova družina, ne obremenjuje. V odgovoru novinarju Dela, ki je Pojbiča in Ruparja označil za "vidna člana stranke“, so na svoji spletni strani zapisali: "Dr. Jože Pučnik je nekoč dejal: 'Ni pomembno, ali delaš to, kar ti koristi, ampak tisto, kar je prav." Kdor torej izstopi iz stranke zaradi koristi, gotovo ne dela prav. Sicer pa je zanimivo, kako sta naenkrat g. Pojbič in g. Rupar za vaš časnik postala "nekdanja vidna člana". Še ne dolgo nazaj sta bila v vašem časniku namreč deležna zgolj napadov in diskvalifikacij.“ Kot pravijo, ostajajo največja stranka: "SDS je in ostaja največja stranka v državi. Na današnji dan ima 30.324 članic in članov, samo v času od junija do danes se je v stranko včlanilo več sto ljudi.“ Rupar je po svojem izstopu le povedal, da je imel za slovo od SDS veliko razlogov, ki pa jih ne bo razkril. "Sporočam vam, da zaradi osebnih razlogov nepreklicno izstopam iz stranke SDS in hkrati tudi iz vseh delovnih teles. Iskrena hvala za sodelovanje in veliko uspehov še naprej," pa so besede, s katerimi je svoj izstop komentiral Franc Pojbič, ki je kmalu po svojem odstopu izgubil položaj vršilca dolžnosti direktorja Agencije RS za varnost prometa. ### Odziv: "SDS je in ostaja največja stranka v državi. Na današnji dan ima 30.324 članic in članov, samo v času od junija do danes se je v stranko včlanilo več sto ljudi,“ sporoča SDS.

Po trčenju zapeljal v reko Vzrok za prometno nesrečo, ki se je zgodila okoli 15. ure na cesti Trbovlje-Hrastnik, v kateri sta bili udeleženi dve vozili, je bilo izsiljevanje prednosti, je sporočil Vinko Stojnšek, tiskovni predstavnik Policijske uprave Ljubljana. Avto v Savo, štirje poškodovani Do trka vozil je prišlo v križišču cest za Trbovlje, pri mostu čez reko Savo in cesto Zagorje-Hrastnik. Po trčenju je eno od vozil zapeljalo v strugo reke Save, je še sporočil Stojnšek. Po doslej znanih podatkih so se v nesreči lažje poškodovale štiri osebe. Ogled kraja prometne nesreče še poteka.

Vzrok za prometno nesrečo, ki se je zgodila na cesti Trbovlje - Hrastnik je bilo izsiljevanje prednosti, zaradi česar je eno vozilo zapeljalo v reko Savo. poškodovane 4 osebe.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Po trčenju zapeljal v reko Vzrok za prometno nesrečo, ki se je zgodila okoli 15. ure na cesti Trbovlje-Hrastnik, v kateri sta bili udeleženi dve vozili, je bilo izsiljevanje prednosti, je sporočil Vinko Stojnšek, tiskovni predstavnik Policijske uprave Ljubljana. Avto v Savo, štirje poškodovani Do trka vozil je prišlo v križišču cest za Trbovlje, pri mostu čez reko Savo in cesto Zagorje-Hrastnik. Po trčenju je eno od vozil zapeljalo v strugo reke Save, je še sporočil Stojnšek. Po doslej znanih podatkih so se v nesreči lažje poškodovale štiri osebe. Ogled kraja prometne nesreče še poteka. ### Odziv: Vzrok za prometno nesrečo, ki se je zgodila na cesti Trbovlje - Hrastnik je bilo izsiljevanje prednosti, zaradi česar je eno vozilo zapeljalo v reko Savo. poškodovane 4 osebe.

Slovenijo pobelil prvi sneg Del Slovenije, predvsem Dolenjsko in Belo Krajino, je v soboto presenetilo prvo sneženje, ki se jedanes dopoldne razširilo na večji del države. Po podatkih Agencije RS za okolje rahlo sneži ponekodna Gorenjskem, Notranjskem, Štajerskem, Dolenjskem in v Pomurju, na Koroškem ter v Julijcih inKaravankah je sneženje močnejše, dežuje le na Primorskem. Največ snega je doslej zapadlo na Lisci, in sicer 10 centimetrov, ter v Črnomlju in Novemmestu, kjer je snežna odeja debela okoli devet centimetrov. Na letališču Cerklje ob Krki in vKočevju je padlo osem centimetrov snega, na Vojskem pet, na Katarini nad Ljubljano, v Celju inMurski Soboti dva centimetra, v Ratečah in Planici, Slovenj Gradcu, na letališču Maribor in vPostojni pa en centimeter snega. Na Kredarici je danes do 7. ure zjutraj zapadlo že 60 centimetrovsnega. Do jutri bo sneženje že ponehalo. © BOBO Na cestah potrebna previdnost Ceste po državi so mokre in spolzke, zato je priporočena prilagoditev hitrosti voznimrazmeram. Na Celjskem se sneg že oprijema vozišč. V tamkajšnji zimski službi so povedali, da jeposebna previdnost potrebna na Cesti na grad v Celju in na območju Rimskih toplic, zlasti v višjeležečih predelih, kjer so ponovno poslali vozila za posip. Trenutno so vse ceste v celjski regijiprevozne z zimsko opremo, zapadlo pa je do pet centimetrov snega. Zimska služba je od sobotepopoldne opravila tri posipe, na terenu pa so vse razpoložljive ekipe, ki so v drugi stopnjipripravljenosti. Za zdaj tovorna vozila še ne izločajo iz prometa. Več o trenutnih razmerah nacesti pa na naslednji povezavi. Na prelazu Vršič so obvezne verige za osebna vozila, za avtobuse in tovorna vozila nad sedemton in pol teže je promet prepovedan, enako tudi na mejnem prehodu Jezersko. Na štajerski avtocestije v trojanskih predorih zaradi spolzkega vozišča hitrost omejena na 60 kilometrov na uro. Sneg se bo jutri poslovil In kakšno vreme se nam obeta v naslednjih dneh? Meteorologi napovedujejo, da bodopadavine ponoči postopno ponehale, v ponedeljek pa bo vreme večinoma suho. Rahlo bo snežilo le še vJulijskih Alpah. Na Primorskem bo še občasno rahlo deževalo. Burja na Primorskem bo hitro slabela.Ponekod v severovzhodni Sloveniji bo še pihal severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od-5 do 0, najvišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem danes do 8, jutri okoli 10 stopinj Celzija. Sicerpa si lahko več o vremenu preberite na naslednji povezavi.

Sneg, ki je v soboto presenetil, se je razširil na vso državo. Večjih težav ne povzroča, posebno previdni morajo biti vozniki, saj so ceste mokre in spolzke.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Slovenijo pobelil prvi sneg Del Slovenije, predvsem Dolenjsko in Belo Krajino, je v soboto presenetilo prvo sneženje, ki se jedanes dopoldne razširilo na večji del države. Po podatkih Agencije RS za okolje rahlo sneži ponekodna Gorenjskem, Notranjskem, Štajerskem, Dolenjskem in v Pomurju, na Koroškem ter v Julijcih inKaravankah je sneženje močnejše, dežuje le na Primorskem. Največ snega je doslej zapadlo na Lisci, in sicer 10 centimetrov, ter v Črnomlju in Novemmestu, kjer je snežna odeja debela okoli devet centimetrov. Na letališču Cerklje ob Krki in vKočevju je padlo osem centimetrov snega, na Vojskem pet, na Katarini nad Ljubljano, v Celju inMurski Soboti dva centimetra, v Ratečah in Planici, Slovenj Gradcu, na letališču Maribor in vPostojni pa en centimeter snega. Na Kredarici je danes do 7. ure zjutraj zapadlo že 60 centimetrovsnega. Do jutri bo sneženje že ponehalo. © BOBO Na cestah potrebna previdnost Ceste po državi so mokre in spolzke, zato je priporočena prilagoditev hitrosti voznimrazmeram. Na Celjskem se sneg že oprijema vozišč. V tamkajšnji zimski službi so povedali, da jeposebna previdnost potrebna na Cesti na grad v Celju in na območju Rimskih toplic, zlasti v višjeležečih predelih, kjer so ponovno poslali vozila za posip. Trenutno so vse ceste v celjski regijiprevozne z zimsko opremo, zapadlo pa je do pet centimetrov snega. Zimska služba je od sobotepopoldne opravila tri posipe, na terenu pa so vse razpoložljive ekipe, ki so v drugi stopnjipripravljenosti. Za zdaj tovorna vozila še ne izločajo iz prometa. Več o trenutnih razmerah nacesti pa na naslednji povezavi. Na prelazu Vršič so obvezne verige za osebna vozila, za avtobuse in tovorna vozila nad sedemton in pol teže je promet prepovedan, enako tudi na mejnem prehodu Jezersko. Na štajerski avtocestije v trojanskih predorih zaradi spolzkega vozišča hitrost omejena na 60 kilometrov na uro. Sneg se bo jutri poslovil In kakšno vreme se nam obeta v naslednjih dneh? Meteorologi napovedujejo, da bodopadavine ponoči postopno ponehale, v ponedeljek pa bo vreme večinoma suho. Rahlo bo snežilo le še vJulijskih Alpah. Na Primorskem bo še občasno rahlo deževalo. Burja na Primorskem bo hitro slabela.Ponekod v severovzhodni Sloveniji bo še pihal severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od-5 do 0, najvišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem danes do 8, jutri okoli 10 stopinj Celzija. Sicerpa si lahko več o vremenu preberite na naslednji povezavi. ### Odziv: Sneg, ki je v soboto presenetil, se je razširil na vso državo. Večjih težav ne povzroča, posebno previdni morajo biti vozniki, saj so ceste mokre in spolzke.

Hujše ali manjše napake? Po mnenju nadzorne skupine so bile ugotovljene manjše pomanjkljivosti, so potrdili na Vrhovnem državnem tožilstvu RS. Predvidoma v petek pa bo pravosodni minister Aleš Zalar javno pojasnil, katere spise so ljubljanski tožilci od januarja predlani do lanskega septembra obravnavali nepravilno. 3 slabe mesece so Evelin Pristavec Tratar, Igor Bele, Tina Kodrič in Darja Benkovič s pravosodnega ministrstva izvajali nadzor. V zvezi z ugotovljenimi hujšimi nepravilnostmi, ki jih je ministrstvo za pravosodje ugotovilo pri izrednem pravosodnem nadzoru nad delom Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, smo prejeli odgovor generalne državne tožilke Barbare Brezigar. V prihodnjih dneh pričakujemo tudi odgovor vodje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Tamare Gregorčič, so povedali na pravosodnem ministrstvu. Napake še skrivnost Uvedba nadzora Razlog. Uvedli so ga zaradi primera finskega novinarja Berglunda, potem ko so v stranki Zares generalno državno tožilko vprašali, kakšni so razlogi, da ga Slovenija kazensko preganja. Ker je predsednica ljubljanskega tožilstva nadzor zavrnila, je morala o njem odločati vlada, ki ga je konec septembra dovolila. O napačnih potezah na tožilstvu se lahko za zdaj le ugiba. Nadzor pa bi lahko potrdil, da je tožilka, ki je zavrnila kazenski pregon finskega novinarja Berglunda zaradi domnevne razžalitve Janeza Janše, odločila prav. Njena nadrejena pa sklepa o zavrnitvi ni podpisala, temveč je spis prevzela sama in na sodišču zahtevala preiskavo. Zakon pa jasno določa, da je tožilec v svojem odločanju samostojen. Če pa ta odloči, da za pregon osumljenca ni podlage, lahko oškodovanec na sodišče sam vloži zahtevo za preiskavo, je pojasnil poznavalec razmer na tožilstvu.

Nadzor. Minister Zalar opisuje hujše, tožilci pa le manjše nepravilnosti.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Hujše ali manjše napake? Po mnenju nadzorne skupine so bile ugotovljene manjše pomanjkljivosti, so potrdili na Vrhovnem državnem tožilstvu RS. Predvidoma v petek pa bo pravosodni minister Aleš Zalar javno pojasnil, katere spise so ljubljanski tožilci od januarja predlani do lanskega septembra obravnavali nepravilno. 3 slabe mesece so Evelin Pristavec Tratar, Igor Bele, Tina Kodrič in Darja Benkovič s pravosodnega ministrstva izvajali nadzor. V zvezi z ugotovljenimi hujšimi nepravilnostmi, ki jih je ministrstvo za pravosodje ugotovilo pri izrednem pravosodnem nadzoru nad delom Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, smo prejeli odgovor generalne državne tožilke Barbare Brezigar. V prihodnjih dneh pričakujemo tudi odgovor vodje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Tamare Gregorčič, so povedali na pravosodnem ministrstvu. Napake še skrivnost Uvedba nadzora Razlog. Uvedli so ga zaradi primera finskega novinarja Berglunda, potem ko so v stranki Zares generalno državno tožilko vprašali, kakšni so razlogi, da ga Slovenija kazensko preganja. Ker je predsednica ljubljanskega tožilstva nadzor zavrnila, je morala o njem odločati vlada, ki ga je konec septembra dovolila. O napačnih potezah na tožilstvu se lahko za zdaj le ugiba. Nadzor pa bi lahko potrdil, da je tožilka, ki je zavrnila kazenski pregon finskega novinarja Berglunda zaradi domnevne razžalitve Janeza Janše, odločila prav. Njena nadrejena pa sklepa o zavrnitvi ni podpisala, temveč je spis prevzela sama in na sodišču zahtevala preiskavo. Zakon pa jasno določa, da je tožilec v svojem odločanju samostojen. Če pa ta odloči, da za pregon osumljenca ni podlage, lahko oškodovanec na sodišče sam vloži zahtevo za preiskavo, je pojasnil poznavalec razmer na tožilstvu. ### Odziv: Nadzor. Minister Zalar opisuje hujše, tožilci pa le manjše nepravilnosti.

30 tisoč evrov za ebolo Slovenija bo Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) za pomoč državam v boju proti eboli namenila prispevek v višini 30.000 evrov, so sporočili z zunanjega ministrstva. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, Slovenija deli zaskrbljenost mednarodne skupnosti glede širjenja ebole v Zahodni Afriki in podpira vsa mednarodna prizadevanja za zajezitev epidemije. Vlada se je zato odzvala na poziv WHO in sprejela sklep, da za humanitarno pomoč ob epidemiji ebole WHO nameni 30.000 evrov. Prav tako se preučuje možnost namenitve nadaljnje pomoči prizadetim državam, so sporočili z MZZ. Evropska unija 24 milijonov za cepivo in zdravila Hemoragična mrzlica ebola je po zadnjih podatkih WHO terjala že skoraj 4900 smrtnih žrtev, okoli 10.000 ljudi pa se je z njo okužilo. Epidemija je najhuje prizadela Liberijo, kjer so zabeležili 4665 primerov okužbe in 2705 smrti. Sledi ji Sierra Leoone s 3706 primeri in 1259 smrtnimi žrtvami. V Gvineji, kjer je bolezen decembra lani izbruhnila, se je okužilo 1540 ljudi, umrli pa so 904. Posamezne primere okužbe v Afriki so zabeležili še v Senegalu in Nigeriji, vendar v teh dveh državah ebole po zagotovilih WHO ni več. Zunaj Afrike so zabeležili dva primera okužbe zdravstvenih delavcev v ZDA in en tovrsten primer v Španiji. Tudi Evropska komisija je danes napovedala, da bo iz proračuna EU namenila 24,4 milijona evrov za nujno potrebne raziskave ebole. Sredstva bo dodelila petim projektom, in sicer od obsežnega kliničnega preskušanja možnega cepiva do testiranja obstoječih in novih spojin za zdravljenje ebole.

Slovenija bo za humanitarno pomoč ob epidemiji ebole namenila 30 tisoč evrov. Evropska unija bo za testiranje cepiva in zdravil namenila 24,4 milijona evrov.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: 30 tisoč evrov za ebolo Slovenija bo Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) za pomoč državam v boju proti eboli namenila prispevek v višini 30.000 evrov, so sporočili z zunanjega ministrstva. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, Slovenija deli zaskrbljenost mednarodne skupnosti glede širjenja ebole v Zahodni Afriki in podpira vsa mednarodna prizadevanja za zajezitev epidemije. Vlada se je zato odzvala na poziv WHO in sprejela sklep, da za humanitarno pomoč ob epidemiji ebole WHO nameni 30.000 evrov. Prav tako se preučuje možnost namenitve nadaljnje pomoči prizadetim državam, so sporočili z MZZ. Evropska unija 24 milijonov za cepivo in zdravila Hemoragična mrzlica ebola je po zadnjih podatkih WHO terjala že skoraj 4900 smrtnih žrtev, okoli 10.000 ljudi pa se je z njo okužilo. Epidemija je najhuje prizadela Liberijo, kjer so zabeležili 4665 primerov okužbe in 2705 smrti. Sledi ji Sierra Leoone s 3706 primeri in 1259 smrtnimi žrtvami. V Gvineji, kjer je bolezen decembra lani izbruhnila, se je okužilo 1540 ljudi, umrli pa so 904. Posamezne primere okužbe v Afriki so zabeležili še v Senegalu in Nigeriji, vendar v teh dveh državah ebole po zagotovilih WHO ni več. Zunaj Afrike so zabeležili dva primera okužbe zdravstvenih delavcev v ZDA in en tovrsten primer v Španiji. Tudi Evropska komisija je danes napovedala, da bo iz proračuna EU namenila 24,4 milijona evrov za nujno potrebne raziskave ebole. Sredstva bo dodelila petim projektom, in sicer od obsežnega kliničnega preskušanja možnega cepiva do testiranja obstoječih in novih spojin za zdravljenje ebole. ### Odziv: Slovenija bo za humanitarno pomoč ob epidemiji ebole namenila 30 tisoč evrov. Evropska unija bo za testiranje cepiva in zdravil namenila 24,4 milijona evrov.

Ni vsaka uredba v redu uredba (Foto: Anže Petkovšek) $("#figure_583499 img").load(function(){ setTimeout( '$("#figure_583499 .figcaption").css("width", $("#figure_583499 img").width() ).show();' , 1000 ); }); Povprečnemu državljanu z univezitetno izobrazbo, ki ni povezana s prostorskim načrtovanjem in ki še nikoli ni gradil lastne hiše, je postopek gradnje in vsa področna zakonodaja znanstvena fantastika. Ali veste, kaj spada med manj zahtevne objekte, med nezahtevne objekte ali kaj med enostavne objekte? Ali z druge strani: kako boste ugotovili, ali je vaša drvarnica nezahteven ali enostaven objekt? Takšna s površino do 30 kvadratnih metrov je enostaven objekt. Večja od 30 in manjša od 50 kvadratov pa je nezahteven objekt. Vse to se nahaja v t. i. “Černačevi” uredbi, natančneje v pet strani dolgi preglednici priloge številka 2. V tisti uredbi, ki je prvič v veljavo stopila 9. marca. Nato jo je 20. marca doletela Uredba o spremembi uredbe. Ki je vanjo pripeljala spremenjeni, menda izboljšani, 8. člen. Ki pa je bil včeraj, z Uredbo o spremembi uredbe, črtan. V redu? Kaos. Kvaliteta zakonodaje ni nujno sorazmerna z njeno količino in zapletenostjo. Če bi to veljalo za gradbeno in prostorsko zakonodajo, najbrž ne bi imeli toliko črnih gradenj, toliko Jakličevih “kmetij”, Türkovih “sadovnjakov” in Maherjevih “kleti”. To še zdaleč niso edini črnograditelji, imajo pač srečo, da jih zaradi njihovih funkcij mediji vzamemo pod drobnogled. So pa mnogi med njimi tisti, ki si prav na račun babilonske zakonodaje lahko v nedogled plačujejo odvetnike in zadržujejo izvršljivost odločitev. Ali pa se zaradi vplivnega položaja njih samih ali njihovih sorodnikov, kakšna izvršba za malo dlje pospravi v predal.

Kvaliteta zakonodaje ni nujno sorazmerna z njeno količino in zapletenostjo.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Ni vsaka uredba v redu uredba (Foto: Anže Petkovšek) $("#figure_583499 img").load(function(){ setTimeout( '$("#figure_583499 .figcaption").css("width", $("#figure_583499 img").width() ).show();' , 1000 ); }); Povprečnemu državljanu z univezitetno izobrazbo, ki ni povezana s prostorskim načrtovanjem in ki še nikoli ni gradil lastne hiše, je postopek gradnje in vsa področna zakonodaja znanstvena fantastika. Ali veste, kaj spada med manj zahtevne objekte, med nezahtevne objekte ali kaj med enostavne objekte? Ali z druge strani: kako boste ugotovili, ali je vaša drvarnica nezahteven ali enostaven objekt? Takšna s površino do 30 kvadratnih metrov je enostaven objekt. Večja od 30 in manjša od 50 kvadratov pa je nezahteven objekt. Vse to se nahaja v t. i. “Černačevi” uredbi, natančneje v pet strani dolgi preglednici priloge številka 2. V tisti uredbi, ki je prvič v veljavo stopila 9. marca. Nato jo je 20. marca doletela Uredba o spremembi uredbe. Ki je vanjo pripeljala spremenjeni, menda izboljšani, 8. člen. Ki pa je bil včeraj, z Uredbo o spremembi uredbe, črtan. V redu? Kaos. Kvaliteta zakonodaje ni nujno sorazmerna z njeno količino in zapletenostjo. Če bi to veljalo za gradbeno in prostorsko zakonodajo, najbrž ne bi imeli toliko črnih gradenj, toliko Jakličevih “kmetij”, Türkovih “sadovnjakov” in Maherjevih “kleti”. To še zdaleč niso edini črnograditelji, imajo pač srečo, da jih zaradi njihovih funkcij mediji vzamemo pod drobnogled. So pa mnogi med njimi tisti, ki si prav na račun babilonske zakonodaje lahko v nedogled plačujejo odvetnike in zadržujejo izvršljivost odločitev. Ali pa se zaradi vplivnega položaja njih samih ali njihovih sorodnikov, kakšna izvršba za malo dlje pospravi v predal. ### Odziv: Kvaliteta zakonodaje ni nujno sorazmerna z njeno količino in zapletenostjo.

Trimo bo po novem poljski Pogajanja so sicer danes potekala tako s skladom Innovo kot z irskim tekmecem Trima, podjetjem Kingspan. Poljski sklad zasebnega kapitala Innova naj bi za Trimo ponudil več kot 50 milijonov evrov. Prodajalci - poleg NLB še SID banka, SKB, Gorenjska banka, Probanka in NKBM - odločitve sicer še niso sporočili. dezurni@zurnal24.si

Bančni konzorcij lastnikov, ki ga vodi NLB, je Trimo Trebnje prodal poljskemu skladu Innovo, poroča več spletnih medijev.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Trimo bo po novem poljski Pogajanja so sicer danes potekala tako s skladom Innovo kot z irskim tekmecem Trima, podjetjem Kingspan. Poljski sklad zasebnega kapitala Innova naj bi za Trimo ponudil več kot 50 milijonov evrov. Prodajalci - poleg NLB še SID banka, SKB, Gorenjska banka, Probanka in NKBM - odločitve sicer še niso sporočili. dezurni@zurnal24.si ### Odziv: Bančni konzorcij lastnikov, ki ga vodi NLB, je Trimo Trebnje prodal poljskemu skladu Innovo, poroča več spletnih medijev.

Pahor: "Janković in Janša zmoreta skupaj" Predsedniški kandidat Borut Pahor v danes predstavljeni izjavi poudarja, da živimo poseben čas, ki terja posebno obnašanje - narodno složnost. Takšen čas je bil po besedah Pahorja nazadnje ob ustanovitvi naše države. "Zgodovinsko okno priložnosti je bilo tedaj zelo ozko, vendar smo uspeli, ker smo bili enotni," je poudaril. Kot je opozoril, Slovenijo ogroža velika nevarnost - največja svetovna ekonomska kriza po drugi svetovni vojni. To je grožnja za vse, ne glede na medsebojne razlike, premagamo pa jo lahko samo skupaj, je prepričan Pahor. Manjšo uspešnost pri soočanju s krizo pripisuje podcenjevanju povečane potrebe po sodelovanju in zaupanju. Zato je zdaj zadnji čas za dogovor o skupnem naporu za izhod iz krize. Bistvo tega dogovora pa naj bo po besedah Pahorja temeljna podpora potrebnim reformam, kar je bistvo za krepitev zaupanja. Ob tem je opozoril, da bo napor pričakovani sad obrodil le, če se bo politika uprla skušnjavam po spodbujanju predsodkov in zamer, zlasti tistih, ki so povezani s polpreteklo zgodovino. Bistvena krepitev pravne države Aktualne razmere zahtevajo takojšnje in usklajeno ukrepanje ter pogum slehernega posameznika, je ocenil Pahor. S složnim premagovanjem krize bomo aktivno sodelovali pri vsestranskem poglabljanju povezanosti EU. Okrepitev položaja Slovenije v družini najbolj povezanih narodov in držav EU je po njegovih besedah strateškega pomena za narodovo suverenost in razvoj v 21. stoletju. Pri dogovoru o skupnem naporu je bistvenega pomena krepitev pravne države in vere v pravičnost. Ta bo okrepila zaupanje v enakost, to pa upanje v smisel in moč narodne enotnosti, je še poudaril Pahor.

Zadnji čas je za dogovor o skupnem naporu za izhod iz krize. Gre za vprašanje, ali bomo gospodarji ali hlapci naše usode, poudarja predsedniški kandidat Borut Pahor. Prepričan je tudi, da vodji koalicije in opozicije Janez Janša in Zoran Janković zmoreta skupaj.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Pahor: "Janković in Janša zmoreta skupaj" Predsedniški kandidat Borut Pahor v danes predstavljeni izjavi poudarja, da živimo poseben čas, ki terja posebno obnašanje - narodno složnost. Takšen čas je bil po besedah Pahorja nazadnje ob ustanovitvi naše države. "Zgodovinsko okno priložnosti je bilo tedaj zelo ozko, vendar smo uspeli, ker smo bili enotni," je poudaril. Kot je opozoril, Slovenijo ogroža velika nevarnost - največja svetovna ekonomska kriza po drugi svetovni vojni. To je grožnja za vse, ne glede na medsebojne razlike, premagamo pa jo lahko samo skupaj, je prepričan Pahor. Manjšo uspešnost pri soočanju s krizo pripisuje podcenjevanju povečane potrebe po sodelovanju in zaupanju. Zato je zdaj zadnji čas za dogovor o skupnem naporu za izhod iz krize. Bistvo tega dogovora pa naj bo po besedah Pahorja temeljna podpora potrebnim reformam, kar je bistvo za krepitev zaupanja. Ob tem je opozoril, da bo napor pričakovani sad obrodil le, če se bo politika uprla skušnjavam po spodbujanju predsodkov in zamer, zlasti tistih, ki so povezani s polpreteklo zgodovino. Bistvena krepitev pravne države Aktualne razmere zahtevajo takojšnje in usklajeno ukrepanje ter pogum slehernega posameznika, je ocenil Pahor. S složnim premagovanjem krize bomo aktivno sodelovali pri vsestranskem poglabljanju povezanosti EU. Okrepitev položaja Slovenije v družini najbolj povezanih narodov in držav EU je po njegovih besedah strateškega pomena za narodovo suverenost in razvoj v 21. stoletju. Pri dogovoru o skupnem naporu je bistvenega pomena krepitev pravne države in vere v pravičnost. Ta bo okrepila zaupanje v enakost, to pa upanje v smisel in moč narodne enotnosti, je še poudaril Pahor. ### Odziv: Zadnji čas je za dogovor o skupnem naporu za izhod iz krize. Gre za vprašanje, ali bomo gospodarji ali hlapci naše usode, poudarja predsedniški kandidat Borut Pahor. Prepričan je tudi, da vodji koalicije in opozicije Janez Janša in Zoran Janković zmoreta skupaj.

V nedeljo bo snežilo Po podatkih Agencije RS za okolje bo danes popoldne pretežno oblačno, ponekod bo občasno rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature bodo od pet do 10, na Dolenjskem do okoli 12 stopinj Celzija. Jutri bo prav tako oblačno s padavinami, na severu države bo občasno snežilo. Najvišje dnevne temperature bodo od dve do šest, na Primorskem okoli 10 stopinj Celzija. Tudi v krajih severno in vzhodno od nas bo rahlo snežilo. Ponedeljek in torek bosta pretežno oblačna. V zahodni in deloma osrednji Sloveniji utegne deževati, v notranjosti Slovenije pa občasno tudi snežiti. Če se odpravljate na pot ... Po podatkih Prometno-informacijskega centra na cestah ni večjih posebnosti, le na pomurski avtocesti je zaradi okvare tovornega vozila oviran promet pred priključkom Vučja vas v smeri Murske Sobote. Cesta čez prelaz Vršič je prevozna le za osebna vozila z zimsko opremo. Popolna zapora je danes na regionalni cesti Karteljevo-Bučna vas.

V nedeljo lahko ponekod po Sloveniji pričakujemo sneg.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: V nedeljo bo snežilo Po podatkih Agencije RS za okolje bo danes popoldne pretežno oblačno, ponekod bo občasno rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature bodo od pet do 10, na Dolenjskem do okoli 12 stopinj Celzija. Jutri bo prav tako oblačno s padavinami, na severu države bo občasno snežilo. Najvišje dnevne temperature bodo od dve do šest, na Primorskem okoli 10 stopinj Celzija. Tudi v krajih severno in vzhodno od nas bo rahlo snežilo. Ponedeljek in torek bosta pretežno oblačna. V zahodni in deloma osrednji Sloveniji utegne deževati, v notranjosti Slovenije pa občasno tudi snežiti. Če se odpravljate na pot ... Po podatkih Prometno-informacijskega centra na cestah ni večjih posebnosti, le na pomurski avtocesti je zaradi okvare tovornega vozila oviran promet pred priključkom Vučja vas v smeri Murske Sobote. Cesta čez prelaz Vršič je prevozna le za osebna vozila z zimsko opremo. Popolna zapora je danes na regionalni cesti Karteljevo-Bučna vas. ### Odziv: V nedeljo lahko ponekod po Sloveniji pričakujemo sneg.

Delavcem obvestila Zaposleni v Iskraemecu, ki jih je zajel program o odpuščanju, v skladu z napovedmi danes po pošti prejemajo obvestilo o nameravani odpovedi. Z izgubo zaposlitve so bili sicer ustno seznanjeni že prejšnji teden, odločbe pa naj bi prejeli prve dni junija. Po besedah sindikalista Jožeta Petka bo delo izgubilo nekaj manj delavcev, kot so prvotno napovedovali. Spomnimo, vodstvo je ves čas vztrajalo pri števillki blizu 150 delavcev. “Zaposlenih je za trenutni in bodoči obseg poslovanja Iskraemeca nedvomno preveč,” je že konec aprila vzroke za odpustitev dobrih desetih odstotkov zaposlenih v Iskraemecu pojasnilo vodstvo in se sklicevalo na krizo ter hudo konkurenco iz Azije. Drugih odpuščanj sindikalist Petek letos ne pričakuje.

Delavci bodo seznanjeni z izgubo službe.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Delavcem obvestila Zaposleni v Iskraemecu, ki jih je zajel program o odpuščanju, v skladu z napovedmi danes po pošti prejemajo obvestilo o nameravani odpovedi. Z izgubo zaposlitve so bili sicer ustno seznanjeni že prejšnji teden, odločbe pa naj bi prejeli prve dni junija. Po besedah sindikalista Jožeta Petka bo delo izgubilo nekaj manj delavcev, kot so prvotno napovedovali. Spomnimo, vodstvo je ves čas vztrajalo pri števillki blizu 150 delavcev. “Zaposlenih je za trenutni in bodoči obseg poslovanja Iskraemeca nedvomno preveč,” je že konec aprila vzroke za odpustitev dobrih desetih odstotkov zaposlenih v Iskraemecu pojasnilo vodstvo in se sklicevalo na krizo ter hudo konkurenco iz Azije. Drugih odpuščanj sindikalist Petek letos ne pričakuje. ### Odziv: Delavci bodo seznanjeni z izgubo službe.

Tožilstvo za Mačka zahteva 12 let Celjsko tožilstvo za Branka Mačka, ki je zaradi vožnje pod vplivom alkohola ubil tri mlade ljudi, zahteva 12 let zapora. Prav tako tožilec zahteva prepoved izdaje vozniškega dovoljenja Mačku za petletno obdobje. Sodba bo znana jutri. Mačkov zagovornik Damir Ivančič je tudi tokrat opozoril, da se je med sodnim postopkom zgodilo veliko napak. Zanj je tudi problematičen postopek odvzema krvi Mačku po nesreči, poroča STA. Maček, ki je prometno nesrečo povzročil zaradi velike količine zaužitega alkohola, pa je izjavil, da mu je iskreno žal za nesrečo in da dogodek obžaluje. Napovedal je tudi, da na razglasitev sodbe najverjetneje ne bo prišel. Zahtevana kazen za Mačka je tudi najvišja možna kazen za predrzno vožnjo. Z njeno višino se strinjata tudi pravna pooblaščenca oškodovanih Franci Matoz in Drago Tržan. Odvetnika sta v zaključnih besedah poudarila, da se je Maček izogibal odgovornosti, svojcem se takoj po nesreči ni opravičil in ni obžaloval svojega dejanja. Maček je 2. oktobra 2009 na avtocesti pri Arji vasi pijan zapeljal na nasprotno smerno vozišče. Treščil je v citroena, ki je pravilno pripeljal nasproti. V njem so umrli trije mladi Celjani Peter Kračun, Nataša Godec in Tjaša Koštomaj, medtem ko je bila Jerneja Rošer hudo ranjena.

Jutri bo znana sodba Branku Mačku. Tožilstvo zahteva 12 let zapora, obramba pa oprostitev.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Tožilstvo za Mačka zahteva 12 let Celjsko tožilstvo za Branka Mačka, ki je zaradi vožnje pod vplivom alkohola ubil tri mlade ljudi, zahteva 12 let zapora. Prav tako tožilec zahteva prepoved izdaje vozniškega dovoljenja Mačku za petletno obdobje. Sodba bo znana jutri. Mačkov zagovornik Damir Ivančič je tudi tokrat opozoril, da se je med sodnim postopkom zgodilo veliko napak. Zanj je tudi problematičen postopek odvzema krvi Mačku po nesreči, poroča STA. Maček, ki je prometno nesrečo povzročil zaradi velike količine zaužitega alkohola, pa je izjavil, da mu je iskreno žal za nesrečo in da dogodek obžaluje. Napovedal je tudi, da na razglasitev sodbe najverjetneje ne bo prišel. Zahtevana kazen za Mačka je tudi najvišja možna kazen za predrzno vožnjo. Z njeno višino se strinjata tudi pravna pooblaščenca oškodovanih Franci Matoz in Drago Tržan. Odvetnika sta v zaključnih besedah poudarila, da se je Maček izogibal odgovornosti, svojcem se takoj po nesreči ni opravičil in ni obžaloval svojega dejanja. Maček je 2. oktobra 2009 na avtocesti pri Arji vasi pijan zapeljal na nasprotno smerno vozišče. Treščil je v citroena, ki je pravilno pripeljal nasproti. V njem so umrli trije mladi Celjani Peter Kračun, Nataša Godec in Tjaša Koštomaj, medtem ko je bila Jerneja Rošer hudo ranjena. ### Odziv: Jutri bo znana sodba Branku Mačku. Tožilstvo zahteva 12 let zapora, obramba pa oprostitev.

Vegrad ali razpis za Khislstein Grad. Vodstvo kranjske občine upa, da se bo že prihodnji teden sestalo s stečajno upraviteljico Vegrada Alenko Gril in dogovorilo glede dokončanja obnove gradu Khislstein. Po tem sestanku naj bi bilo jasno, ali bomo obnovo nadaljevali z Vegradom ali pa izvedli nov razpis, je dejal Mirko Tavčar, direktor kranjske občinske uprave. Prekinitev tvegana Po oceni Tavčarja je za dokončanje obnove gradu potrebnih še deset odstotkov gradbenoobrtniških del. Na vprašanje, zakaj mestna uprava preprosto ne poišče drugega izvajalca, je opozoril, da bi bila enostranska prekinitev z Vegradom lahko tvegana. Za priprave in izvedbo razpisa za novega izvajalca bi namreč izgubili vsaj dva meseca. Imamo tehtno opravičilo. Dvomim, da bi evropski denar lahko izgubili, vendar te možnosti ne morem povsem izključiti.Mirko Tavčar Zamuda z obnovo gradu Khislstein ogroža pridobljena evropska sredstva. Tavčar miri duhove: Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj smo že zaprosili za podaljšanje roka. Sestanek s stečajno upraviteljico prihodnji teden naj bi dal tudi odgovor na to, kako bi zaključek obnove z Vegradom sploh tekel. Tavčar bi najraje videl, da bi funkcijo glavnega izvajalca s privolitvijo Vegrada prevzel eden od podizvajalcev. Povedal je, da pogovori z enim od teh že potekajo; s kom, pa včeraj ni želel razkriti. Preuranjeno Grilova je bila včeraj zvečer zadržana. Zadeve moramo urediti, je priznala, sestanka s Kranjčani za prihodnji teden pa vseeno ni želela potrditi. Kaj več tudi ni želela komentirati.

Obnova gradu. Občina čaka odločitev stečajne upraviteljice Vegrada.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Vegrad ali razpis za Khislstein Grad. Vodstvo kranjske občine upa, da se bo že prihodnji teden sestalo s stečajno upraviteljico Vegrada Alenko Gril in dogovorilo glede dokončanja obnove gradu Khislstein. Po tem sestanku naj bi bilo jasno, ali bomo obnovo nadaljevali z Vegradom ali pa izvedli nov razpis, je dejal Mirko Tavčar, direktor kranjske občinske uprave. Prekinitev tvegana Po oceni Tavčarja je za dokončanje obnove gradu potrebnih še deset odstotkov gradbenoobrtniških del. Na vprašanje, zakaj mestna uprava preprosto ne poišče drugega izvajalca, je opozoril, da bi bila enostranska prekinitev z Vegradom lahko tvegana. Za priprave in izvedbo razpisa za novega izvajalca bi namreč izgubili vsaj dva meseca. Imamo tehtno opravičilo. Dvomim, da bi evropski denar lahko izgubili, vendar te možnosti ne morem povsem izključiti.Mirko Tavčar Zamuda z obnovo gradu Khislstein ogroža pridobljena evropska sredstva. Tavčar miri duhove: Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj smo že zaprosili za podaljšanje roka. Sestanek s stečajno upraviteljico prihodnji teden naj bi dal tudi odgovor na to, kako bi zaključek obnove z Vegradom sploh tekel. Tavčar bi najraje videl, da bi funkcijo glavnega izvajalca s privolitvijo Vegrada prevzel eden od podizvajalcev. Povedal je, da pogovori z enim od teh že potekajo; s kom, pa včeraj ni želel razkriti. Preuranjeno Grilova je bila včeraj zvečer zadržana. Zadeve moramo urediti, je priznala, sestanka s Kranjčani za prihodnji teden pa vseeno ni želela potrditi. Kaj več tudi ni želela komentirati. ### Odziv: Obnova gradu. Občina čaka odločitev stečajne upraviteljice Vegrada.

Janković zavrnil pobudo za referendum Kot je dejal, so svetniku Mihaelu Jarcu (Lista za čisto pitno vodo) po odločitvi upravnega sodišča, s kateroje zadevo vrnilo županu v ponovni postopek, jasno napisali, kaj mora popraviti. "Gospod Jarc tega ni uspel popraviti. Razloga ne poznam, lahko, da ne more, lahko, da nočepopraviti," je dejal Janković in dodal, da lahko svetnik spet poišče pravico na upravnemsodišču. Popravljeno vprašanje se po Jankovićevih navedbah glasi "ali soglašate s sprejetim odlokom mestnega sveta", pri čemer Jarc v nadaljevanju citirabesedilo odloka. Kot je pred tednom dni poudaril Janković, ob takem vprašanju ne razume, "kakšna je funkcija mestnega sveta in stroke". Po njegovem mnenju bi lahko tako dopustilivsako vprašanje. Jarc napovedal tožbo Jarc sklepa še ni prevzel, vendar njegovo vsebino pozna, zato je napovedal vložitev tožbe naupravnem sodišču. "Če mestni svet odloča in glasuje o zadevah, ki naj bi bile neodtujljive človekove pravice pozakonih, deklaracijah in ustavi, zakaj potem ne bi smeli meščani, ki so pravzaprav pooblastilimestne svetnike, da glasujejo v njihovem imenu," je pojasnil Jarc. Ponovil je, da neproblematizirajo molilnice oziroma samega objekta, ampak minaret, znanstvenoraziskovalni center,trgovski center, športno dvorano in 30 stanovanj.

Ljubljanski župan Zoran Janković je v ponovljenem postopku zavrnil pobudo svetnika Mihaela Jarca za razpis referenduma o džamiji.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Janković zavrnil pobudo za referendum Kot je dejal, so svetniku Mihaelu Jarcu (Lista za čisto pitno vodo) po odločitvi upravnega sodišča, s kateroje zadevo vrnilo županu v ponovni postopek, jasno napisali, kaj mora popraviti. "Gospod Jarc tega ni uspel popraviti. Razloga ne poznam, lahko, da ne more, lahko, da nočepopraviti," je dejal Janković in dodal, da lahko svetnik spet poišče pravico na upravnemsodišču. Popravljeno vprašanje se po Jankovićevih navedbah glasi "ali soglašate s sprejetim odlokom mestnega sveta", pri čemer Jarc v nadaljevanju citirabesedilo odloka. Kot je pred tednom dni poudaril Janković, ob takem vprašanju ne razume, "kakšna je funkcija mestnega sveta in stroke". Po njegovem mnenju bi lahko tako dopustilivsako vprašanje. Jarc napovedal tožbo Jarc sklepa še ni prevzel, vendar njegovo vsebino pozna, zato je napovedal vložitev tožbe naupravnem sodišču. "Če mestni svet odloča in glasuje o zadevah, ki naj bi bile neodtujljive človekove pravice pozakonih, deklaracijah in ustavi, zakaj potem ne bi smeli meščani, ki so pravzaprav pooblastilimestne svetnike, da glasujejo v njihovem imenu," je pojasnil Jarc. Ponovil je, da neproblematizirajo molilnice oziroma samega objekta, ampak minaret, znanstvenoraziskovalni center,trgovski center, športno dvorano in 30 stanovanj. ### Odziv: Ljubljanski župan Zoran Janković je v ponovljenem postopku zavrnil pobudo svetnika Mihaela Jarca za razpis referenduma o džamiji.

Zahteve policistov težke 90 milijonov evrov Zahteve policistov, ki za v sredo napovedujejo stavko, so po oceni ministra za notranje zadeve Borisa Koprivnikarja težje od 90 milijonov evrov. Oba policijska sindikata glede stavke nastopata skupno. Policisti so nezadovoljni zaradi neizpolnjene obveznosti iz stavkovnih sporazumov in dogovorov iz preteklih let, tudi o izenačitvi njihovih plač s plačami v primerljivih evropskih državah. Vlada, ki je po Koprivnikarjevih navedbah ves čas v stiku s policijskima sindikatoma, se bo z njima pogajala pod vodstvom ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar in poskušala doseči dogovor. Na četrtkovi dopisni seji se je sicer vlada že seznanila s stavkovnimi zahtevami sindikatov in imenovala tudi pogajalsko skupino za pogajanja. Koprivnikar pa poudarja, da je bilo v preteklosti nekaj zahtev policistov že uresničenih. dezurni@zurnal24.si

V celoti in brez pogajanj so zahteve policistov, ki so napovedali stavko, težke okoli 90 milijonov evrov, ocenjuje minister za javno upravo Boris Koprivnikar.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Zahteve policistov težke 90 milijonov evrov Zahteve policistov, ki za v sredo napovedujejo stavko, so po oceni ministra za notranje zadeve Borisa Koprivnikarja težje od 90 milijonov evrov. Oba policijska sindikata glede stavke nastopata skupno. Policisti so nezadovoljni zaradi neizpolnjene obveznosti iz stavkovnih sporazumov in dogovorov iz preteklih let, tudi o izenačitvi njihovih plač s plačami v primerljivih evropskih državah. Vlada, ki je po Koprivnikarjevih navedbah ves čas v stiku s policijskima sindikatoma, se bo z njima pogajala pod vodstvom ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar in poskušala doseči dogovor. Na četrtkovi dopisni seji se je sicer vlada že seznanila s stavkovnimi zahtevami sindikatov in imenovala tudi pogajalsko skupino za pogajanja. Koprivnikar pa poudarja, da je bilo v preteklosti nekaj zahtev policistov že uresničenih. dezurni@zurnal24.si ### Odziv: V celoti in brez pogajanj so zahteve policistov, ki so napovedali stavko, težke okoli 90 milijonov evrov, ocenjuje minister za javno upravo Boris Koprivnikar.

Trop Skaza odstopa že v ponedeljek? Po pisanju Dela se odposlanci Alenke Bratušek menda že zanimajo, kdo bi bil pripravljen prevzeti položaj, če bi ministrica odstopila. TV Slovenija pa je zvečer poročala, da naj bi ministrica Alenka Trop Skaza odstopno izjavo premierki predala že v ponedeljek. A po drugi strani krogi v bližini ministrice takšne navgedbe zavračajo. Informacije, da Trop Skaza razmišlja o odstopu, na vladi uradno niso komentirali, prav tako tudi ne ministrica. Viri časnika pa trdijo, da "potekajo pogovori o tem, kako bo na delo ministrstva vplivalo dejstvo, da je podjetje soproga ministrice sklepalo posle s prejemniki javnih sredstev". Po neuradnih informacijah si vrh vlade sicer ne želi menjave na čelu enega najtežjih resorjev. Naslednika Tomaža Gantarja je predsednica vlade namreč iskala kar tri mesece. Kandidatov je bilo namreč zelo malo. "Zdravstvo obvladuje mafija" Kirurg Erik Brecelj je za nacionalno televizijo ocenil, da bi morebitni odstop dokazoval resnost stanja v državi. "Pomeni tudi, da je biti minister za zdravje v tej državi nevarneje kot notranji minister. Zdravstvo obvladuje mafija, to je jasno, če si mislimo, da to ni res v Sloveniji, si lažemo, in seveda mafija ne želi, da je na tem mestu nekdo, ki bi ukrepal proti njim, zato imamo odstope, imamo v preteklosti grožnje ministrom," je bil neposreden znani kirurg.

Ministrica za zdravje Alenka Trop Skaza, ki je posle prevzela konec februarja, naj bi že razmišljala o odstopu.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Trop Skaza odstopa že v ponedeljek? Po pisanju Dela se odposlanci Alenke Bratušek menda že zanimajo, kdo bi bil pripravljen prevzeti položaj, če bi ministrica odstopila. TV Slovenija pa je zvečer poročala, da naj bi ministrica Alenka Trop Skaza odstopno izjavo premierki predala že v ponedeljek. A po drugi strani krogi v bližini ministrice takšne navgedbe zavračajo. Informacije, da Trop Skaza razmišlja o odstopu, na vladi uradno niso komentirali, prav tako tudi ne ministrica. Viri časnika pa trdijo, da "potekajo pogovori o tem, kako bo na delo ministrstva vplivalo dejstvo, da je podjetje soproga ministrice sklepalo posle s prejemniki javnih sredstev". Po neuradnih informacijah si vrh vlade sicer ne želi menjave na čelu enega najtežjih resorjev. Naslednika Tomaža Gantarja je predsednica vlade namreč iskala kar tri mesece. Kandidatov je bilo namreč zelo malo. "Zdravstvo obvladuje mafija" Kirurg Erik Brecelj je za nacionalno televizijo ocenil, da bi morebitni odstop dokazoval resnost stanja v državi. "Pomeni tudi, da je biti minister za zdravje v tej državi nevarneje kot notranji minister. Zdravstvo obvladuje mafija, to je jasno, če si mislimo, da to ni res v Sloveniji, si lažemo, in seveda mafija ne želi, da je na tem mestu nekdo, ki bi ukrepal proti njim, zato imamo odstope, imamo v preteklosti grožnje ministrom," je bil neposreden znani kirurg. ### Odziv: Ministrica za zdravje Alenka Trop Skaza, ki je posle prevzela konec februarja, naj bi že razmišljala o odstopu.

Pričakujte, da se bo drevo pred vami zrušilo Drevesa, polna žledu, ki visijo na ceste, so nevarna za promet, čeprav ob cesti ni nobenih opozorilnih znakov in ni zaprta. "Seveda so nevarna, saj lahko kadarkoli počijo, se zlomijo in padejo na vozilo ali predenj," pravi Igor Velov, vršilec dolžnosti direktorja agencije za varnost prometa. Na vprašanje, ali bi morali biti vozniki o tem opozorjeni s kakšnimi tablami ob cesti, pa odgovarja: "Če gremo zdaj te table postavit okrog, bo lepo vreme, še preden jih bomo postavili." Voznikom zato svetuje, naj v takih območjih vozijo previdno in s prilagojeno hitrostjo. "Voznik mora pričakovati, da se kaj takega lahko zgodi," dodaja. Izvleči so ju morali gasilci Primerov, ko se je drevo podrlo na avto, ki je pripeljal mimo, je bilo namreč v zadnjih dneh kar nekaj. Včeraj se je to zgodilo v Občini Zreče, v Mestni občini Velenje so morali voznika iz kombija izvleči gasilci, ti pa so morali pomagati tudi vozniku, na čigar avto se je drevo zrušilo na Gabrovici pri Ljubljani. Na srečo nobeden od teh ni bil huje poškodovan. Led s ponjav tovornjakov O drevesih, ki so padla na vozišča, na Upravi RS za zaščito in reševanje poročajo praktično ves čas, nemalo pa je tudi poškodovanih parkiranih vozil. Nevarnost za udeležence v prometu predstavljajo tudi tisti, ki z avtov ne očistijo snega in ledu. Zaradi tega sta se včeraj zgodili dve nesreči, v eni pa je kos ledu s tovornega vozila priletel v avto, prebil vetrobransko steklo in poškodoval potnico v njem.

Opozoril ob cestah ni, ker "še preden jih bomo postavili, bo lepo vreme", pravi direktor agencije za varnost v prometu.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Pričakujte, da se bo drevo pred vami zrušilo Drevesa, polna žledu, ki visijo na ceste, so nevarna za promet, čeprav ob cesti ni nobenih opozorilnih znakov in ni zaprta. "Seveda so nevarna, saj lahko kadarkoli počijo, se zlomijo in padejo na vozilo ali predenj," pravi Igor Velov, vršilec dolžnosti direktorja agencije za varnost prometa. Na vprašanje, ali bi morali biti vozniki o tem opozorjeni s kakšnimi tablami ob cesti, pa odgovarja: "Če gremo zdaj te table postavit okrog, bo lepo vreme, še preden jih bomo postavili." Voznikom zato svetuje, naj v takih območjih vozijo previdno in s prilagojeno hitrostjo. "Voznik mora pričakovati, da se kaj takega lahko zgodi," dodaja. Izvleči so ju morali gasilci Primerov, ko se je drevo podrlo na avto, ki je pripeljal mimo, je bilo namreč v zadnjih dneh kar nekaj. Včeraj se je to zgodilo v Občini Zreče, v Mestni občini Velenje so morali voznika iz kombija izvleči gasilci, ti pa so morali pomagati tudi vozniku, na čigar avto se je drevo zrušilo na Gabrovici pri Ljubljani. Na srečo nobeden od teh ni bil huje poškodovan. Led s ponjav tovornjakov O drevesih, ki so padla na vozišča, na Upravi RS za zaščito in reševanje poročajo praktično ves čas, nemalo pa je tudi poškodovanih parkiranih vozil. Nevarnost za udeležence v prometu predstavljajo tudi tisti, ki z avtov ne očistijo snega in ledu. Zaradi tega sta se včeraj zgodili dve nesreči, v eni pa je kos ledu s tovornega vozila priletel v avto, prebil vetrobransko steklo in poškodoval potnico v njem. ### Odziv: Opozoril ob cestah ni, ker "še preden jih bomo postavili, bo lepo vreme", pravi direktor agencije za varnost v prometu.

Infondi prodali petinski delež v Javorju Do pomembnih sprememb v lastniški strukturi je konec februarja prišlo pri družbi Javor Pivka , ki je bila januarja tarča neuspešnega prevzema s strani družbe Batagel & Co. Delnici sta 27. februarja odsvojili Infond holding in Infond id , ki sta imela v lasti 88.956 (7,45 odstotka delnic) oziroma 169.205 (14,16 odstotka) Javorja. Obe družbi z delnicami omenjenega podjetja ne razpolagata več, kupev celotne količine (258.161 delnic, 21,61 odstotka glasovalnih pravic) pa je družba Abama . Ta se je decembra lani pojavila v vlogi drugega snubca za Javor, saj je objavila prevzemno namero po ceni 10,85 evra, do same prevzemne ponudbe pa potem ni prišlo. Po zadnji Javorjevi tržni ceni 8,64 evra bi bila vrednost posla 2,2 milijona evrov.

Infond holding in Infond id sta prodala skupaj 21,61-odstotni delež družbe Javor Pivka. Njune delnice je kupila družba Abama, ki je decembra nameravala prevzeti Javor.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Infondi prodali petinski delež v Javorju Do pomembnih sprememb v lastniški strukturi je konec februarja prišlo pri družbi Javor Pivka , ki je bila januarja tarča neuspešnega prevzema s strani družbe Batagel & Co. Delnici sta 27. februarja odsvojili Infond holding in Infond id , ki sta imela v lasti 88.956 (7,45 odstotka delnic) oziroma 169.205 (14,16 odstotka) Javorja. Obe družbi z delnicami omenjenega podjetja ne razpolagata več, kupev celotne količine (258.161 delnic, 21,61 odstotka glasovalnih pravic) pa je družba Abama . Ta se je decembra lani pojavila v vlogi drugega snubca za Javor, saj je objavila prevzemno namero po ceni 10,85 evra, do same prevzemne ponudbe pa potem ni prišlo. Po zadnji Javorjevi tržni ceni 8,64 evra bi bila vrednost posla 2,2 milijona evrov. ### Odziv: Infond holding in Infond id sta prodala skupaj 21,61-odstotni delež družbe Javor Pivka. Njune delnice je kupila družba Abama, ki je decembra nameravala prevzeti Javor.

Omerzel postal minister Mislim, da je prav lepo, da se tak človek, ki ima za sabo uspešno podjetniško in inovatorsko kariero, odloči za vstop v vlado, tega rabimo več. Gregor Virant, predsednik DL Poslanci so z 49 glasovi za in 29 proti potrdili Sama Omerzela za novega ministra, ki bo nadomestil Igorja Maherja, ki je zaradi svoje črnogradnje odstopil v rekordnem času. Hitro speljali postopek Omerzel se je sicer danes najprej predstavil poslancem poslanske skupine DL in odgovarjal na vprašanja odbora za infrastrukturo in prostor. Kot je napovedal, bo nadaljeval z usmeritvijo ministra, ki opravlja tekoče posle Maherja. Med ključnimi cilji je navedel pozorno spremljanje investicij in rešitev problematike umeščanja objektov v prostor. Poleg omenjenega se mu zdi ključno tudi strateško povezovanje Luke Koper in Slovenskih železnic ter določitev strategije energetike. Med ključnimi točkami navedel spremembe pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, s katerimi bi pridobili zaupanje investitorjev. Omerzela je za novega ministra za infrastrukturo in okolje predlagala DL, in sicer potem, ko je zaradi dvomov glede legalnosti postavitve nepremičnine na njegovem zemljišču v Seči po vsega petih dneh z ministrskega položaja odstopil Igor Maher. Povezave z Ultro Pojasnila. V zagorski Ultri je začel delati kot študent, nato pa je vodil hrvaško Ultro. Trdi, da je bil v Ultri ves čas le delovna sila, a priznava, da je bil v Ultrinem podjetju Margento nadzornik. Hrvaška Ultra je bila nato, kot pravi, prodana novemu lastniku in se je preimenovala v EOL grupo, v kateri je še vedno direktor. Hkrati je direktor in lastnik podjetja Lastinski inženiring. Včlanjen je bil v Zares, a ga je zapustil, ker se je izkazal za nekaj, česar ni želel. (M. B. G.) Odgovarjal na očitke o Ultri Po mnenju poslanca Bojana Starmana (DL) je treba zaupati vodstvu stranke in predsedniku Gregorju Virantu, ki sicer meni, da je Omerzel odličen kandidat. V zvezi z očitki, da je delal v podjetju Ultra Gregorja Golobiča, je Starman dejal, da to "nima in ne bo imelo nobenih posebnih vplivov na njegovo delo". Da je Omerzel njen nov kandidat za ministra, je DL na svoji spletni strani sporočila v petek. Ker pa med poslanci stranke očitno ni zadosti poznan, se jim bo predstavil danes.

Sama Omerzela imenovali za novega ministra za infrastrukturo in prostor. Ministrovanje mu je prvi ponudil prav Maher.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Omerzel postal minister Mislim, da je prav lepo, da se tak človek, ki ima za sabo uspešno podjetniško in inovatorsko kariero, odloči za vstop v vlado, tega rabimo več. Gregor Virant, predsednik DL Poslanci so z 49 glasovi za in 29 proti potrdili Sama Omerzela za novega ministra, ki bo nadomestil Igorja Maherja, ki je zaradi svoje črnogradnje odstopil v rekordnem času. Hitro speljali postopek Omerzel se je sicer danes najprej predstavil poslancem poslanske skupine DL in odgovarjal na vprašanja odbora za infrastrukturo in prostor. Kot je napovedal, bo nadaljeval z usmeritvijo ministra, ki opravlja tekoče posle Maherja. Med ključnimi cilji je navedel pozorno spremljanje investicij in rešitev problematike umeščanja objektov v prostor. Poleg omenjenega se mu zdi ključno tudi strateško povezovanje Luke Koper in Slovenskih železnic ter določitev strategije energetike. Med ključnimi točkami navedel spremembe pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, s katerimi bi pridobili zaupanje investitorjev. Omerzela je za novega ministra za infrastrukturo in okolje predlagala DL, in sicer potem, ko je zaradi dvomov glede legalnosti postavitve nepremičnine na njegovem zemljišču v Seči po vsega petih dneh z ministrskega položaja odstopil Igor Maher. Povezave z Ultro Pojasnila. V zagorski Ultri je začel delati kot študent, nato pa je vodil hrvaško Ultro. Trdi, da je bil v Ultri ves čas le delovna sila, a priznava, da je bil v Ultrinem podjetju Margento nadzornik. Hrvaška Ultra je bila nato, kot pravi, prodana novemu lastniku in se je preimenovala v EOL grupo, v kateri je še vedno direktor. Hkrati je direktor in lastnik podjetja Lastinski inženiring. Včlanjen je bil v Zares, a ga je zapustil, ker se je izkazal za nekaj, česar ni želel. (M. B. G.) Odgovarjal na očitke o Ultri Po mnenju poslanca Bojana Starmana (DL) je treba zaupati vodstvu stranke in predsedniku Gregorju Virantu, ki sicer meni, da je Omerzel odličen kandidat. V zvezi z očitki, da je delal v podjetju Ultra Gregorja Golobiča, je Starman dejal, da to "nima in ne bo imelo nobenih posebnih vplivov na njegovo delo". Da je Omerzel njen nov kandidat za ministra, je DL na svoji spletni strani sporočila v petek. Ker pa med poslanci stranke očitno ni zadosti poznan, se jim bo predstavil danes. ### Odziv: Sama Omerzela imenovali za novega ministra za infrastrukturo in prostor. Ministrovanje mu je prvi ponudil prav Maher.

Dimnikarji za spremembe Predstavniki izvajalcev dimnikarskih storitev so se danes v Ljubljani srečali s predsednikom vlade Borutom Pahorjem in ministrom za okolje in prostor Rokom Žarničem ter ju pozvali k čimprejšnji ureditvi problematike izvajanja njihove dejavnosti. Dogovorili so se za poskus utrditve koncesijskega sistema v naslednjih mesecih. Minister Žarnič je predstavil dve možnosti za ureditev stanja: utrditev koncesijskega sistema ob določenih spremembah oziroma prilagoditvah s strani koncesionarjev oziroma pripravo interventnega zakona o dimnikarski službi, ki bi uvedel licenčni sistem izvajanja dimnikarskih storitev. Udeleženci sestanka so se zavzeli za poskus utrditve koncesijskega sistema v naslednjih mesecih ter premierju Pahorju zagotovili konstruktivnost pri iskanju dogovora v nadaljnjih pogovorih med predstavniki koncesionarjev in ministrstvom za okolje in prostor kot predstavnikom podeljevalca koncesije. Dimnikarji so v današnjem sporočilu za javnost izpostavili, da se pri svojem vsakodnevnem delu soočajo z različnimi problemi, ki se iz leta v leto povečujejo. Menijo, da trenutno stanje povzroča še večje možnosti za izigravanje zakonskih predpisov tako uporabnikov kot tudi izvajalcev in vnaša še večji nered na področju izvajanja dimnikarske dejavnosti. S tem neredom pa se povečuje tudi nezadovoljstvo na eni in drugi strani. Zato so spremembe po njihovem mnenju nujne.

Dimnikarji Pahorja in Žarniča opozorili na čimprejšnjo ureditev problematike izvajanja dimnikarske dejavnosti.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Dimnikarji za spremembe Predstavniki izvajalcev dimnikarskih storitev so se danes v Ljubljani srečali s predsednikom vlade Borutom Pahorjem in ministrom za okolje in prostor Rokom Žarničem ter ju pozvali k čimprejšnji ureditvi problematike izvajanja njihove dejavnosti. Dogovorili so se za poskus utrditve koncesijskega sistema v naslednjih mesecih. Minister Žarnič je predstavil dve možnosti za ureditev stanja: utrditev koncesijskega sistema ob določenih spremembah oziroma prilagoditvah s strani koncesionarjev oziroma pripravo interventnega zakona o dimnikarski službi, ki bi uvedel licenčni sistem izvajanja dimnikarskih storitev. Udeleženci sestanka so se zavzeli za poskus utrditve koncesijskega sistema v naslednjih mesecih ter premierju Pahorju zagotovili konstruktivnost pri iskanju dogovora v nadaljnjih pogovorih med predstavniki koncesionarjev in ministrstvom za okolje in prostor kot predstavnikom podeljevalca koncesije. Dimnikarji so v današnjem sporočilu za javnost izpostavili, da se pri svojem vsakodnevnem delu soočajo z različnimi problemi, ki se iz leta v leto povečujejo. Menijo, da trenutno stanje povzroča še večje možnosti za izigravanje zakonskih predpisov tako uporabnikov kot tudi izvajalcev in vnaša še večji nered na področju izvajanja dimnikarske dejavnosti. S tem neredom pa se povečuje tudi nezadovoljstvo na eni in drugi strani. Zato so spremembe po njihovem mnenju nujne. ### Odziv: Dimnikarji Pahorja in Žarniča opozorili na čimprejšnjo ureditev problematike izvajanja dimnikarske dejavnosti.

Z ljubeznijo od tvojega Valentina Pater Valentin je živel v tretjem stoletju v Rimu pod krutim cesarjem Klavdijem. Ta je bil vpleten v mnoge krvave pohode, zato je potreboval čile fanteza svoje vojaške vrste. Ker pa rimski moški niso hoteli zapustiti svojih žena in družin zaradivojske, je bila ta močno okrnjena. Razjarjenemu Klavdiju se je utrnila nora ideja. Z zakonom jeprepovedal vse poroke in zaroke, saj je njegov izprijeni um načrtoval, da moški brez žena ne bodoimeli več zadržkov pred vojsko. Patra Valentin in Marij pa sta pare na skrivaj poročala. Bilo je prav vznemirljivo, ko stazaljubljenca ob soju sveče in v hladni kamniti sobi le v družbi patra izgovarjala svojo zaobljubodrug drugemu ter zaskrbljeno poslušala morebiten zvok vojaških korakov na hodniku. Ko so odkrilinjegovo predrzno neposlušnost, je bil Valentin priveden pred rimskega prefekta, ki ga je obsodil nasmrt s kamenjanjem in obglavljenjem. Eros (Kupid) in Psihe: Kupid se kot simbol valentinovega pojavlja zaradisvoje mame Venere, ki je boginja ljubezni in lepote. © iStockphoto V zaporu je sveti Valentin spoznal ječarjevo slepo hčer, s katero se je spoprijateljil. Kose je bližal dan njegove smrti, je dekle čudežno spregledalo. Preden so ga odvedli, je pater svojiprijateljici v zahvalo za lojalnost napisal sporočilo: "Z ljubeznijo od tvojega Valentina." Umrl je 14. februarja leta 269, na ta dan pa je dobridve stoletji pozneje papež Gelasij razglasil njegovo mučeništvo. Zaradi svojega čuta za ljubezenskezveze je tako sveti Valentin postal zavetnik ljubimcev, ki se vsako leto na ta februarski dan ševedno radi zatekajo pod njegovo okrilje. Valentinovo za samske Samski ljudje praznik pogosto sarkastično imenujejo dan zavedanja samskosti. 14. februar je bil v antičnem Rimu tudi dan, ko so častili boginjo Juno, ter predvečer festivala Lupercalia. V tistih časih je bilo življenje mladih fantov in deklet strogoločeno, na tem festivalu pa je vsak lahko imel svojega partnerja. Dekle so si fantje izbrali tako,da so dan pred 15. februarjem iz škatle jemali listke, na katerih so bila napisana imena deklet.Partnerico, ki so dobili, so lahko imeli ob sebi ves čas festivala, če pa sta si mlada dva postalavšeč, sta par ostala kar celo leto in se poročila. Najpogosteje se za valentinovo ljudje obdarujejo s cvetjem ali čim sladkim. ©Nina Kokalj Komercializacija valentinovega se je začela v 19. stoletju. Ljudje sosi podarjali rože in pošiljali ljubezenske verze, prirejali pa so tudi družabna srečanja inplese. Dandanes pa se je praznik sprevrgel v gonjo po zaslužku trgovcev, predvsem vAmeriki, trend pa se je hitro prijel tudi pri nas. Podarjajo se zlasti voščilnice, slaščice incvetje. Več o valentinovem si preberite v naslednjih člankih: Zaljubljeni Slovenci navalentinovo Zvezdniki, ki jim (nekako) uspevaostati skupaj Kako se osvajamo?

Tradicija izmenjave ljubezenskih ali prijateljskih sporočil na 14. februar sega v čase rimskega imperija. Komercializacija valentinovega pa se je začela v 19. stoletju.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Z ljubeznijo od tvojega Valentina Pater Valentin je živel v tretjem stoletju v Rimu pod krutim cesarjem Klavdijem. Ta je bil vpleten v mnoge krvave pohode, zato je potreboval čile fanteza svoje vojaške vrste. Ker pa rimski moški niso hoteli zapustiti svojih žena in družin zaradivojske, je bila ta močno okrnjena. Razjarjenemu Klavdiju se je utrnila nora ideja. Z zakonom jeprepovedal vse poroke in zaroke, saj je njegov izprijeni um načrtoval, da moški brez žena ne bodoimeli več zadržkov pred vojsko. Patra Valentin in Marij pa sta pare na skrivaj poročala. Bilo je prav vznemirljivo, ko stazaljubljenca ob soju sveče in v hladni kamniti sobi le v družbi patra izgovarjala svojo zaobljubodrug drugemu ter zaskrbljeno poslušala morebiten zvok vojaških korakov na hodniku. Ko so odkrilinjegovo predrzno neposlušnost, je bil Valentin priveden pred rimskega prefekta, ki ga je obsodil nasmrt s kamenjanjem in obglavljenjem. Eros (Kupid) in Psihe: Kupid se kot simbol valentinovega pojavlja zaradisvoje mame Venere, ki je boginja ljubezni in lepote. © iStockphoto V zaporu je sveti Valentin spoznal ječarjevo slepo hčer, s katero se je spoprijateljil. Kose je bližal dan njegove smrti, je dekle čudežno spregledalo. Preden so ga odvedli, je pater svojiprijateljici v zahvalo za lojalnost napisal sporočilo: "Z ljubeznijo od tvojega Valentina." Umrl je 14. februarja leta 269, na ta dan pa je dobridve stoletji pozneje papež Gelasij razglasil njegovo mučeništvo. Zaradi svojega čuta za ljubezenskezveze je tako sveti Valentin postal zavetnik ljubimcev, ki se vsako leto na ta februarski dan ševedno radi zatekajo pod njegovo okrilje. Valentinovo za samske Samski ljudje praznik pogosto sarkastično imenujejo dan zavedanja samskosti. 14. februar je bil v antičnem Rimu tudi dan, ko so častili boginjo Juno, ter predvečer festivala Lupercalia. V tistih časih je bilo življenje mladih fantov in deklet strogoločeno, na tem festivalu pa je vsak lahko imel svojega partnerja. Dekle so si fantje izbrali tako,da so dan pred 15. februarjem iz škatle jemali listke, na katerih so bila napisana imena deklet.Partnerico, ki so dobili, so lahko imeli ob sebi ves čas festivala, če pa sta si mlada dva postalavšeč, sta par ostala kar celo leto in se poročila. Najpogosteje se za valentinovo ljudje obdarujejo s cvetjem ali čim sladkim. ©Nina Kokalj Komercializacija valentinovega se je začela v 19. stoletju. Ljudje sosi podarjali rože in pošiljali ljubezenske verze, prirejali pa so tudi družabna srečanja inplese. Dandanes pa se je praznik sprevrgel v gonjo po zaslužku trgovcev, predvsem vAmeriki, trend pa se je hitro prijel tudi pri nas. Podarjajo se zlasti voščilnice, slaščice incvetje. Več o valentinovem si preberite v naslednjih člankih: Zaljubljeni Slovenci navalentinovo Zvezdniki, ki jim (nekako) uspevaostati skupaj Kako se osvajamo? ### Odziv: Tradicija izmenjave ljubezenskih ali prijateljskih sporočil na 14. februar sega v čase rimskega imperija. Komercializacija valentinovega pa se je začela v 19. stoletju.

DZ: Očitki opozicije na prepozen odziv na begunsko krizo Po mnenju opozicije je vlada begunsko krizo pričakala nepripravljena, zato jim med drugim priporoča, da med prednostne ukrepe uvrsti zagotavljanje varnosti ljudi. Razprava o ukrepih za zagotavljanje varnosti ljudi se bo nadaljevala tudi jutri, saj poslanci zahtevajo še Pahorjevo mnenje o vprašanju razmer na meji s Hrvaško, predsednik republike Borut Pahor ima zato 24 ur časa za odgovor, oziroma pisno mnenje o omenjenem vprašanju. Jože Tanko iz SDS je medtem opozoril na velike stroške, ki ima Slovenija z begunci, saj bodo po njegovem "dosegli več kot sto milijonov evrov". Sicer so v opoziciji poudarjali, da so na težave z migranti opozarjali že poleti: "Sicer pa smo veliko priložnosti že zamudili," se je tako slišalo iz njihovih vrst. Policistom bodo pomagali upokojenci S spremembo zakona o organiziranosti policije želi vlada v pomožno policijo vključiti že preizkušene, preverjene in usposobljene nekdanje in upokojene policiste do starostne meje, ki je še sprejemljiva za opravljanje nalog v policiji, in sicer se ta starost zvišuje na 60 let, tako za ženske kot za moške. Do zdaj je za ženske veljala omejitev dela do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo 40 let, za moške pa 50 let. Kot je na seji pojasnila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, bi rezervne policiste potrebovali že v preteklosti, na primer v poplavah, ob migrantski krizi pa ta še bolj utemeljena. S predlaganim povišanjem starostne meje za pomožne policiste bi po njenih besedah po relativno hitrem postopku dobili izkušene, preverjene kadre. Kot je pojasnila, gre namreč za angažiranje policistov, ki jim je delovno razmerje v policiji prenehalo, a so še vedno usposobljeni za opravljanje policijskih nalog. (Foto: Saša Despot) $("#figure_1109843 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1109843 .figcaption").css("width", $("#figure_1109843 img").width() ).show();', 1000); }); Pred nami je "mineštra" Čeprav se spremembam zakonu  obeta podpora vseh strank, opozicija poudarja, da se zakonsko dopolnilo sprejema prepozno, oziroma: "na horuk", kot se je izrazil poslanec SDS Vinko Gorenak. "Pred nami je mineštra," je še dejal ob razpravi o rezervnih policistih in opozoril, da vlada s hitro spremembo zakona negira zakonodajo, po kateri se morajo policisti "zaradi utrujenosti pri 53 letih v pokoj", oziroma Zujf, ki je policiste, ki so si želeli delati, prisilno upokojil: "Zdaj jih sprejemamo nazaj in prva dva zakona negiramo. Vlada republike Slovenije ni pripravljena na nič, kar se migrantske krize tiče. Vsi tisti, ki govorite, da se odzivamo prav, se motite. Ta zakon bi moral biti sprejet maja. Imate srečo, da imate podporo opozicije, zato nam dajte globok poklon, je še dejal Gorenak in ob tem kritiziral premierja Cerarja, oziroma "slabe poteze, ki jih vleče: "Pa ta človek ni normalen," je dejal. Naj kar stavkajo! Da zakon sprejemamo prapozno, je opozoril tudi poslanec poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek in dodal, da vlada ni bila pripravljena poslušati obeh sindikatov, ki ves čas opozarjata na pomanjkanje kadrov in denarja: "Obeta se napoved policijske stavke. Kdaj pa naj stavkajo, če ne takrat, ko je pozornost usmerjena na njih. Upajmo, da bodo svoje aktivnost usmerili na vlado, z modernimi pritiski, ki se jih poslužujejo tudi drugod po Evropi. Upajmo, da se bodo tega poslužili in nepovezani poslanci jih bomo pri tem podprli," je dodal Dobovšek in poudaril, da bi morali situacijo reševati že spomladi. Se jim splača vrniti nazaj? Sicer so se opozicijski poslanci spraševali tudi o tem, koliko upokojenih policistov se bo sploh želelo vrniti na delo, nedorečeni sta namreč ostali vprašanji zmanjšanja pokojnine in plačila dohodnine, zato se nekdanjim policistom morda sploh ne bo splačalo nazaj v službo. dezurni@zurnal24.si

Predlogu spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katerim se dviguje dovoljena starost sodelujočih v pomožni policiji, se obeta podpora, opozicija pa ob tem opozarja, da se vlada na begunsko krizo odziva na "horuk".

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: DZ: Očitki opozicije na prepozen odziv na begunsko krizo Po mnenju opozicije je vlada begunsko krizo pričakala nepripravljena, zato jim med drugim priporoča, da med prednostne ukrepe uvrsti zagotavljanje varnosti ljudi. Razprava o ukrepih za zagotavljanje varnosti ljudi se bo nadaljevala tudi jutri, saj poslanci zahtevajo še Pahorjevo mnenje o vprašanju razmer na meji s Hrvaško, predsednik republike Borut Pahor ima zato 24 ur časa za odgovor, oziroma pisno mnenje o omenjenem vprašanju. Jože Tanko iz SDS je medtem opozoril na velike stroške, ki ima Slovenija z begunci, saj bodo po njegovem "dosegli več kot sto milijonov evrov". Sicer so v opoziciji poudarjali, da so na težave z migranti opozarjali že poleti: "Sicer pa smo veliko priložnosti že zamudili," se je tako slišalo iz njihovih vrst. Policistom bodo pomagali upokojenci S spremembo zakona o organiziranosti policije želi vlada v pomožno policijo vključiti že preizkušene, preverjene in usposobljene nekdanje in upokojene policiste do starostne meje, ki je še sprejemljiva za opravljanje nalog v policiji, in sicer se ta starost zvišuje na 60 let, tako za ženske kot za moške. Do zdaj je za ženske veljala omejitev dela do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo 40 let, za moške pa 50 let. Kot je na seji pojasnila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, bi rezervne policiste potrebovali že v preteklosti, na primer v poplavah, ob migrantski krizi pa ta še bolj utemeljena. S predlaganim povišanjem starostne meje za pomožne policiste bi po njenih besedah po relativno hitrem postopku dobili izkušene, preverjene kadre. Kot je pojasnila, gre namreč za angažiranje policistov, ki jim je delovno razmerje v policiji prenehalo, a so še vedno usposobljeni za opravljanje policijskih nalog. (Foto: Saša Despot) $("#figure_1109843 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1109843 .figcaption").css("width", $("#figure_1109843 img").width() ).show();', 1000); }); Pred nami je "mineštra" Čeprav se spremembam zakonu  obeta podpora vseh strank, opozicija poudarja, da se zakonsko dopolnilo sprejema prepozno, oziroma: "na horuk", kot se je izrazil poslanec SDS Vinko Gorenak. "Pred nami je mineštra," je še dejal ob razpravi o rezervnih policistih in opozoril, da vlada s hitro spremembo zakona negira zakonodajo, po kateri se morajo policisti "zaradi utrujenosti pri 53 letih v pokoj", oziroma Zujf, ki je policiste, ki so si želeli delati, prisilno upokojil: "Zdaj jih sprejemamo nazaj in prva dva zakona negiramo. Vlada republike Slovenije ni pripravljena na nič, kar se migrantske krize tiče. Vsi tisti, ki govorite, da se odzivamo prav, se motite. Ta zakon bi moral biti sprejet maja. Imate srečo, da imate podporo opozicije, zato nam dajte globok poklon, je še dejal Gorenak in ob tem kritiziral premierja Cerarja, oziroma "slabe poteze, ki jih vleče: "Pa ta človek ni normalen," je dejal. Naj kar stavkajo! Da zakon sprejemamo prapozno, je opozoril tudi poslanec poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek in dodal, da vlada ni bila pripravljena poslušati obeh sindikatov, ki ves čas opozarjata na pomanjkanje kadrov in denarja: "Obeta se napoved policijske stavke. Kdaj pa naj stavkajo, če ne takrat, ko je pozornost usmerjena na njih. Upajmo, da bodo svoje aktivnost usmerili na vlado, z modernimi pritiski, ki se jih poslužujejo tudi drugod po Evropi. Upajmo, da se bodo tega poslužili in nepovezani poslanci jih bomo pri tem podprli," je dodal Dobovšek in poudaril, da bi morali situacijo reševati že spomladi. Se jim splača vrniti nazaj? Sicer so se opozicijski poslanci spraševali tudi o tem, koliko upokojenih policistov se bo sploh želelo vrniti na delo, nedorečeni sta namreč ostali vprašanji zmanjšanja pokojnine in plačila dohodnine, zato se nekdanjim policistom morda sploh ne bo splačalo nazaj v službo. dezurni@zurnal24.si ### Odziv: Predlogu spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katerim se dviguje dovoljena starost sodelujočih v pomožni policiji, se obeta podpora, opozicija pa ob tem opozarja, da se vlada na begunsko krizo odziva na "horuk".

Poletje v Ljubljani Po sicer nevihtni soboti bo v nedeljo povečini sončno, sprva v vzhodni Sloveniji še pretežno oblačno s krajevnimi padavinami. Popoldne bo predvsem v osrednji in vzhodni Sloveniji še nastala kakšna ploha ali nevihta. Zapihal bo severni do severovzhodni veter, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje. Najvišje dnevne temperature bodo od 23 do 27, na Primorskem do 29 stopinj Celzija. V ponedeljek bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem okoli 17, najvišje dnevne od 24 do 28 stopinj Celzija. V torek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, v sredo pa pretežno jasno.

Poletje je čas, ko boste v središču Ljubljane srečali več turistov, kot domačinov. Ti se v vročih dneh znajdejo vsak po svoje. Naš fotograf je na sončen petek v foto objektiv ujel poletni utrip mesta.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Poletje v Ljubljani Po sicer nevihtni soboti bo v nedeljo povečini sončno, sprva v vzhodni Sloveniji še pretežno oblačno s krajevnimi padavinami. Popoldne bo predvsem v osrednji in vzhodni Sloveniji še nastala kakšna ploha ali nevihta. Zapihal bo severni do severovzhodni veter, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje. Najvišje dnevne temperature bodo od 23 do 27, na Primorskem do 29 stopinj Celzija. V ponedeljek bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem okoli 17, najvišje dnevne od 24 do 28 stopinj Celzija. V torek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, v sredo pa pretežno jasno. ### Odziv: Poletje je čas, ko boste v središču Ljubljane srečali več turistov, kot domačinov. Ti se v vročih dneh znajdejo vsak po svoje. Naš fotograf je na sončen petek v foto objektiv ujel poletni utrip mesta.

Tako vas "lupi" Pošta Slovenije "Pošta mi je neupravičeno zaračunala stroške carinskega postopka. To je tako, kot da bi policisti ustavili avtomobil, nato pa vozniku – četudi ni naredil nobenega prekrška – zaračunali stroške postopka," je besen bralec. Za pojasnila smo povprašali Pošto Slovenije, kjer so nam odgovorili, da ima naslovnik pravico najkasneje v osmih dneh od vročitve pošiljke vložiti reklamacijo o obračunu carinskih dajatev in storitev carinskega posredovanja. Denarja ne bodo vrnili Toda denarja za opravljen carinski postopek bralcu ne bodo vrnili. "Reklamacij v zvezi z zahtevami po vračilu denarja za izvedene postopke se ne upoštevajo. Storitev je v vsakem primeru izvedena in zaračunana skladno z veljavno zakonodajo," poudarjajo. Furs: Pošta zaračunava storitve v skladu s ceniki Na finančni upravi, v okviru katere deluje tudi carinska služba, pojasnjujejo, da pošta zaračunava svoje storitve v skladu z veljavnimi in objavljenimi ceniki: "Carinski organ ne nadzira ustreznosti zaračunavanja storitev s strani Pošte Slovenije, nadzira pa pravilnost predložitve poštnih pošiljk, ki vsebujejo carinsko blago. Za nadzor nad zaračunavanjem storitev so pristojni drugi organi, kot na primer tržni inšpektorat, ki je pristojen za področje varstva potrošnikov." Ob spletnih nakupih svetujemo, da v sporočilu prodajalcu ob nakupu zahtevajo pravilno opremo pošiljke in prilaganje dejanskega računa za kupljeno blago na zunanji strani pošiljke, da kasneje v naslovni državi ne bo prihajalo do problemov z uvoznimi postopki. Pošta Slovenije S tržnega inšpektorata pa so nam odgovorili le, da pošta carinske postopke opravlja v skladu z navodili carinske službe, storitve pa da zaračunava v skladu s predpisi. Za pojasnila smo vprašali tudi Zvezo potrošnikov Slovenije, kjer pa so nam odvrnili, da konkretnih primerov potrošnikov ne rešujejo v medijih. Na pošti še pojasnjujejo, da so dolžni vse blagovne pošiljke iz tretjih držav predložiti carini. Nato se lahko odločijo pošiljko poslati naslovniku brez obračuna carinskih dajatev in opravljenih storitev, lahko vam pošljejo le račun, da je bil opravljen carinski postopek ali pa vam zaračunajo še carinske dajatve. "Stroške postopkov nosi naslovnik, kot uvoznik blaga v pošiljki, v primeru, da jih ni pripravljen poravnati, se pošiljko lahko vrne pošiljatelju," še vztrajajo na Pošti Slovenije. dezurni@zurnal24.si Prikaz nasprotnih dejstev Postopek carinskega posredovanja Pošte Slovenije Zaračunavanje storitev carinskega posredovanja v mednarodnem poštnem prometu Trditev v nadnaslovu spletnega članka, objavljenega 22. 12. 2015, "Postopek opravijo, čeprav ga ne bi bilo treba", ne drži. Pošta Slovenije je namreč dolžna v skladu s predpisanimi uvoznimi postopki vse blagovne pošiljke iz tretjih držav (ali držav EU, če vsebujejo blago s poreklom držav izven EU) predložiti carini: ta predložitev lahko rezultira s sprostitvijo v prost promet brez obračuna carinskih dajatev ali izvedenih storitev, z obračunom izvedenih carinskih storitev (izvedena dela Pošte Slovenije, da je bila pošiljka lahko sproščena brez obračuna dajatev) oziroma z obračunom carinskih dajatev in carinskih storitev. Stroške postopkov nosi naslovnik kot uvoznik blaga v pošiljki; v primeru, da jih ni pripravljen poravnati, se pošiljka vrne pošiljatelju. Predpisani uvozni postopki se izvedejo, kadar pošiljke niso opremljene v skladu z določbami Svetovne poštne konvencije (ugotavljanje dejanske vsebine in vrednosti ni možno iz podatkov na zunanjosti pošiljke) oziroma niso predloženi vsi potrebni dokumenti za izvedbo pravilnega uvoznega postopka, zato  Pošta Slovenije izvede dodatne storitve, da se pošiljka sploh lahko uvozi. V primeru, ko je bila zaradi definiranih zunanjih dejavnikov tveganja (splošen popis vsebine, sum v navedbo vrednosti, tvegana vsebina, ipd.) pošiljka predložena carinskemu preverjanju in je bila preverjena vrednost manjša od meje, ki je določena za obračun uvoznih dajatev, se za pošiljke zaračuna storitev »carinski postopek« po veljavnem ceniku. Pošta Slovenije izvaja storitve carinskega posredovanja v skladu z veljavnimi mednarodnimi, evropskimi in notranjimi predpisi (Konvencija Svetovne poštne zveze, Carinski zakonik Skupnosti z vsemi izvedbenimi uredbami in Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropskih skupnosti skupaj z drugimi predpisi, ki jih je sprejela Finančna uprava Republike Slovenije). Pošta Slovenije je na podlagi omenjenih aktov od pristojnega državnega organa Finančne uprave Republike Slovenije pridobila vsa ustrezna dovoljenja, ki jih potrebuje za zakonito izvajanje storitev carinskega posredovanja. Naslov članka »Tako vas »lupi« Pošta Slovenije« je zato neresničen in zavajajoč. S spoštovanjem, Jasmina Roškar direktorica Službe korporativnega komuniciranja

Bralec je iz tujine dobil pošiljko (šlo je za nakup baterij), v vrednosti 20,78 evra. Poštnina je bila brezplačna. Vrednost pošiljke torej ni presegla meje 22 evrov, od katere dalje se plačujeta DDV oziroma carina. Carinska pošta je to ugotovila tudi v postopku, ki ga je izvedla, in za to zaračunala štiri evre.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Tako vas "lupi" Pošta Slovenije "Pošta mi je neupravičeno zaračunala stroške carinskega postopka. To je tako, kot da bi policisti ustavili avtomobil, nato pa vozniku – četudi ni naredil nobenega prekrška – zaračunali stroške postopka," je besen bralec. Za pojasnila smo povprašali Pošto Slovenije, kjer so nam odgovorili, da ima naslovnik pravico najkasneje v osmih dneh od vročitve pošiljke vložiti reklamacijo o obračunu carinskih dajatev in storitev carinskega posredovanja. Denarja ne bodo vrnili Toda denarja za opravljen carinski postopek bralcu ne bodo vrnili. "Reklamacij v zvezi z zahtevami po vračilu denarja za izvedene postopke se ne upoštevajo. Storitev je v vsakem primeru izvedena in zaračunana skladno z veljavno zakonodajo," poudarjajo. Furs: Pošta zaračunava storitve v skladu s ceniki Na finančni upravi, v okviru katere deluje tudi carinska služba, pojasnjujejo, da pošta zaračunava svoje storitve v skladu z veljavnimi in objavljenimi ceniki: "Carinski organ ne nadzira ustreznosti zaračunavanja storitev s strani Pošte Slovenije, nadzira pa pravilnost predložitve poštnih pošiljk, ki vsebujejo carinsko blago. Za nadzor nad zaračunavanjem storitev so pristojni drugi organi, kot na primer tržni inšpektorat, ki je pristojen za področje varstva potrošnikov." Ob spletnih nakupih svetujemo, da v sporočilu prodajalcu ob nakupu zahtevajo pravilno opremo pošiljke in prilaganje dejanskega računa za kupljeno blago na zunanji strani pošiljke, da kasneje v naslovni državi ne bo prihajalo do problemov z uvoznimi postopki. Pošta Slovenije S tržnega inšpektorata pa so nam odgovorili le, da pošta carinske postopke opravlja v skladu z navodili carinske službe, storitve pa da zaračunava v skladu s predpisi. Za pojasnila smo vprašali tudi Zvezo potrošnikov Slovenije, kjer pa so nam odvrnili, da konkretnih primerov potrošnikov ne rešujejo v medijih. Na pošti še pojasnjujejo, da so dolžni vse blagovne pošiljke iz tretjih držav predložiti carini. Nato se lahko odločijo pošiljko poslati naslovniku brez obračuna carinskih dajatev in opravljenih storitev, lahko vam pošljejo le račun, da je bil opravljen carinski postopek ali pa vam zaračunajo še carinske dajatve. "Stroške postopkov nosi naslovnik, kot uvoznik blaga v pošiljki, v primeru, da jih ni pripravljen poravnati, se pošiljko lahko vrne pošiljatelju," še vztrajajo na Pošti Slovenije. dezurni@zurnal24.si Prikaz nasprotnih dejstev Postopek carinskega posredovanja Pošte Slovenije Zaračunavanje storitev carinskega posredovanja v mednarodnem poštnem prometu Trditev v nadnaslovu spletnega članka, objavljenega 22. 12. 2015, "Postopek opravijo, čeprav ga ne bi bilo treba", ne drži. Pošta Slovenije je namreč dolžna v skladu s predpisanimi uvoznimi postopki vse blagovne pošiljke iz tretjih držav (ali držav EU, če vsebujejo blago s poreklom držav izven EU) predložiti carini: ta predložitev lahko rezultira s sprostitvijo v prost promet brez obračuna carinskih dajatev ali izvedenih storitev, z obračunom izvedenih carinskih storitev (izvedena dela Pošte Slovenije, da je bila pošiljka lahko sproščena brez obračuna dajatev) oziroma z obračunom carinskih dajatev in carinskih storitev. Stroške postopkov nosi naslovnik kot uvoznik blaga v pošiljki; v primeru, da jih ni pripravljen poravnati, se pošiljka vrne pošiljatelju. Predpisani uvozni postopki se izvedejo, kadar pošiljke niso opremljene v skladu z določbami Svetovne poštne konvencije (ugotavljanje dejanske vsebine in vrednosti ni možno iz podatkov na zunanjosti pošiljke) oziroma niso predloženi vsi potrebni dokumenti za izvedbo pravilnega uvoznega postopka, zato  Pošta Slovenije izvede dodatne storitve, da se pošiljka sploh lahko uvozi. V primeru, ko je bila zaradi definiranih zunanjih dejavnikov tveganja (splošen popis vsebine, sum v navedbo vrednosti, tvegana vsebina, ipd.) pošiljka predložena carinskemu preverjanju in je bila preverjena vrednost manjša od meje, ki je določena za obračun uvoznih dajatev, se za pošiljke zaračuna storitev »carinski postopek« po veljavnem ceniku. Pošta Slovenije izvaja storitve carinskega posredovanja v skladu z veljavnimi mednarodnimi, evropskimi in notranjimi predpisi (Konvencija Svetovne poštne zveze, Carinski zakonik Skupnosti z vsemi izvedbenimi uredbami in Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropskih skupnosti skupaj z drugimi predpisi, ki jih je sprejela Finančna uprava Republike Slovenije). Pošta Slovenije je na podlagi omenjenih aktov od pristojnega državnega organa Finančne uprave Republike Slovenije pridobila vsa ustrezna dovoljenja, ki jih potrebuje za zakonito izvajanje storitev carinskega posredovanja. Naslov članka »Tako vas »lupi« Pošta Slovenije« je zato neresničen in zavajajoč. S spoštovanjem, Jasmina Roškar direktorica Službe korporativnega komuniciranja ### Odziv: Bralec je iz tujine dobil pošiljko (šlo je za nakup baterij), v vrednosti 20,78 evra. Poštnina je bila brezplačna. Vrednost pošiljke torej ni presegla meje 22 evrov, od katere dalje se plačujeta DDV oziroma carina. Carinska pošta je to ugotovila tudi v postopku, ki ga je izvedla, in za to zaračunala štiri evre.

Med naj kopališči Simonov zaliv Nagrade so danes podelili v Ljubljani. V šestih kategorijah akcije Naj kopališče, ki je letos potekala že 21. leto zapored, je bilo sicer nagrajenih 18 slovenskih kopališč. Poleg Simonovega zaliva je med nagrajenci še Grajsko kopališče Bled in Talaso Strunjan. Nagrajeni letni kopališči sta poleg ljubljanske Lagune še Letno kopališče Celje in Letno kopališče Kranj, v kategoriji pokritih kopališč pa sta se za Atlantisom uvrstila Vodni park Bohinj in Aquapark Žusterna. V kategoriji malih termalnih kopališč so Termam Snovik sledile Terme Radenci in Terme & Wellness lifeclass Portorož. Med srednje velikimi termalnimi kopališči so Laškemu sledile Terme Zreče in Terme Dolenjske toplice, v kategoriji velikih termalnih kopališč pa so zmagovalcu, Termam Čatež, sledile Terme Olimia z Aqualuno in Terme 3000 Moravske Toplice. V akciji Naj kamp priznanja prejelo 27 slovenskih in hrvaških kampov V Sloveniji so med manjšimi kampi največ glasov prejeli kamp Kolpa v Vinici, kamp Koren iz Kobarida in kamp Dolenjske Toplice. Najboljši slovenski večji kamp je postal kamp Terme Čatež, sledila sta mu kamp Šobec v Lescah na Gorenjskem in kamp Term 3000 v Moravskih Toplicah. Najboljši trije manjši kampi v Dalmaciji so kamp Biograd v Biogradu, kamp Filip v kraju Sveti Filip i Jakov in kamp Aloa na Braču, največ glasov med velikimi kampi v Dalmaciji pa so prejeli kamp Straško na Pagu, kamp Šimuni na Pagu in kamp Solaris v Šibeniku. Med manjšimi kampi Kvarnerja so najboljši trije kamp Lopari na Lošinju, kamp Bor na Krku in kamp Zidine na Rabu. Med velikimi kampi v Kvarnerju so priznanja prejeli kamp Čikat v Malem Lošinju, kamp Ježevac na Krku in kamp Njivice na Krku. V Istri so najboljši med manjšimi kamp Ulika Rovinj, kranjski kamp Premantura in kamp Materada iz Poreča. Med večjimi kampi so priznanja prejeli kamp Zelena laguna v Poreču, kamp Stella Maris iz Umaga in kamp Lanterna v Taru. V kategoriji nudističnih in mešanih kampov sta kampu Straško na Pagu sledila kamp Kanegra v Umagu in kamp Koversada iz Vrsarja. Pod blagovno znamko Naj se bosta oktobra začeli akciji Naj wellness in Naj hotel, v prvi polovici decembra pa še Naj smučišče 2011/2012.

Prejemniki letošnjih nagrad naj kopališč so Simonov zaliv, Laguna - mestna plaža Ljubljana, Vodno mesto Atlantis, Terme Snovik, Termalni center wellness park Laško in Terme Čatež.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Med naj kopališči Simonov zaliv Nagrade so danes podelili v Ljubljani. V šestih kategorijah akcije Naj kopališče, ki je letos potekala že 21. leto zapored, je bilo sicer nagrajenih 18 slovenskih kopališč. Poleg Simonovega zaliva je med nagrajenci še Grajsko kopališče Bled in Talaso Strunjan. Nagrajeni letni kopališči sta poleg ljubljanske Lagune še Letno kopališče Celje in Letno kopališče Kranj, v kategoriji pokritih kopališč pa sta se za Atlantisom uvrstila Vodni park Bohinj in Aquapark Žusterna. V kategoriji malih termalnih kopališč so Termam Snovik sledile Terme Radenci in Terme & Wellness lifeclass Portorož. Med srednje velikimi termalnimi kopališči so Laškemu sledile Terme Zreče in Terme Dolenjske toplice, v kategoriji velikih termalnih kopališč pa so zmagovalcu, Termam Čatež, sledile Terme Olimia z Aqualuno in Terme 3000 Moravske Toplice. V akciji Naj kamp priznanja prejelo 27 slovenskih in hrvaških kampov V Sloveniji so med manjšimi kampi največ glasov prejeli kamp Kolpa v Vinici, kamp Koren iz Kobarida in kamp Dolenjske Toplice. Najboljši slovenski večji kamp je postal kamp Terme Čatež, sledila sta mu kamp Šobec v Lescah na Gorenjskem in kamp Term 3000 v Moravskih Toplicah. Najboljši trije manjši kampi v Dalmaciji so kamp Biograd v Biogradu, kamp Filip v kraju Sveti Filip i Jakov in kamp Aloa na Braču, največ glasov med velikimi kampi v Dalmaciji pa so prejeli kamp Straško na Pagu, kamp Šimuni na Pagu in kamp Solaris v Šibeniku. Med manjšimi kampi Kvarnerja so najboljši trije kamp Lopari na Lošinju, kamp Bor na Krku in kamp Zidine na Rabu. Med velikimi kampi v Kvarnerju so priznanja prejeli kamp Čikat v Malem Lošinju, kamp Ježevac na Krku in kamp Njivice na Krku. V Istri so najboljši med manjšimi kamp Ulika Rovinj, kranjski kamp Premantura in kamp Materada iz Poreča. Med večjimi kampi so priznanja prejeli kamp Zelena laguna v Poreču, kamp Stella Maris iz Umaga in kamp Lanterna v Taru. V kategoriji nudističnih in mešanih kampov sta kampu Straško na Pagu sledila kamp Kanegra v Umagu in kamp Koversada iz Vrsarja. Pod blagovno znamko Naj se bosta oktobra začeli akciji Naj wellness in Naj hotel, v prvi polovici decembra pa še Naj smučišče 2011/2012. ### Odziv: Prejemniki letošnjih nagrad naj kopališč so Simonov zaliv, Laguna - mestna plaža Ljubljana, Vodno mesto Atlantis, Terme Snovik, Termalni center wellness park Laško in Terme Čatež.

Izvršba kljub plačilu Naša bralka je po prejemu opomina pred izvršbo plačala izvorno položnico za nepravilno parkiranje v Ljubljani. Kljub plačilu ji je banka pobrala denar z računa. Denar je sicer bralka dobila nazaj, ne pa tudi 33 evrov bančnih stroškov izvršbe. Banka pravi, da je storitev opravila, Davčna uprava RS (Durs), da Mestna občina Ljubljana (MOL) ni preklicala izvršbe, MOL pa, da bančnih stroškov ne vračajo, saj je bil plačilni nalog pravnomočen in zato upravičeno predan v izterjavo. Če kršitelj poravna globo na naš račun, potem v najkrajšem možnem času opravimo preklic davčne izvršbe, pravijo na MOL. Vsak mesec sicer dobijo okrog deset zahtevkov za vračilo denarja, ker kršitelji trdijo, da so globo plačali pred izvršbo, vendar nekateri nato podatkov za vračilo denarja ne sporočijo. Plačajte raje opomin Opominu, ki ga izda Durs, je priložena položnica. V opominu so navedeni podatki o računu in sklicu, kamor je treba nakazati dolg. Če pa je dolg poravnan po prvotni položnici za prekršek, ki jo je izdal drug organ, Durs o plačilu nima podatka, dokler ga predlagatelj zahtevka za izvršbo o tem ne obvesti. Zato kljub poravnanemu dolgu začnejo postopek davčne izvršbe. Durs zato svetuje, naj dolžnik ob prejemu opomina pri plačilu dolga uporabi podatke o računu in sklicu, ki so navedeni v opominu. Če je sklep o davčni izvršbi že izdan, pa mora dolžnik poravnati tudi stroške izvršbe in bančnih storitev. Če napako v postopku davčne izvršbe stori Durs, stroške povrne, če predlog za začetek izvršbe ne bi smel biti poslan v izterjavo (ob prejetem plačilu), pa je odgovoren predlagatelj izvršbe, pravijo na Dursu.

Posledice. Tudi če je izvršba neupravičena, se lahko za bančne stroške praviloma obrišete pod nosom.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Izvršba kljub plačilu Naša bralka je po prejemu opomina pred izvršbo plačala izvorno položnico za nepravilno parkiranje v Ljubljani. Kljub plačilu ji je banka pobrala denar z računa. Denar je sicer bralka dobila nazaj, ne pa tudi 33 evrov bančnih stroškov izvršbe. Banka pravi, da je storitev opravila, Davčna uprava RS (Durs), da Mestna občina Ljubljana (MOL) ni preklicala izvršbe, MOL pa, da bančnih stroškov ne vračajo, saj je bil plačilni nalog pravnomočen in zato upravičeno predan v izterjavo. Če kršitelj poravna globo na naš račun, potem v najkrajšem možnem času opravimo preklic davčne izvršbe, pravijo na MOL. Vsak mesec sicer dobijo okrog deset zahtevkov za vračilo denarja, ker kršitelji trdijo, da so globo plačali pred izvršbo, vendar nekateri nato podatkov za vračilo denarja ne sporočijo. Plačajte raje opomin Opominu, ki ga izda Durs, je priložena položnica. V opominu so navedeni podatki o računu in sklicu, kamor je treba nakazati dolg. Če pa je dolg poravnan po prvotni položnici za prekršek, ki jo je izdal drug organ, Durs o plačilu nima podatka, dokler ga predlagatelj zahtevka za izvršbo o tem ne obvesti. Zato kljub poravnanemu dolgu začnejo postopek davčne izvršbe. Durs zato svetuje, naj dolžnik ob prejemu opomina pri plačilu dolga uporabi podatke o računu in sklicu, ki so navedeni v opominu. Če je sklep o davčni izvršbi že izdan, pa mora dolžnik poravnati tudi stroške izvršbe in bančnih storitev. Če napako v postopku davčne izvršbe stori Durs, stroške povrne, če predlog za začetek izvršbe ne bi smel biti poslan v izterjavo (ob prejetem plačilu), pa je odgovoren predlagatelj izvršbe, pravijo na Dursu. ### Odziv: Posledice. Tudi če je izvršba neupravičena, se lahko za bančne stroške praviloma obrišete pod nosom.

Igrišče preplačano Odbor za proračun (OP) in občinsko premoženje se je na včerajšnji seji seznanil z izvedenskim mnenjem glede gradnje igrišča na mivki, ki ga je izdelala Marinka Špenger Benko iz Prevalj. “Mnenje sem izdelala tako, da sem primerjala ponudbe samostojnega podjetnika, ki je za enako rekapitulacijo del izdelal ponudbo v višini dobrih 33 tisoč evrov, delniška družba za slabih 26 tisoč, družba z omejeno odgovornostjo pa za dobrih 29 tisoč evrov. Ugotavljam, da bi optimalna vrednost projekta znašala največ 77 tisoč evrov,” meni Špenger Benkova. “Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je občina ravnala negospodarno, saj je za igrišče plačala 113 tisoč, celoten strošek gradnje pa je znašal kar 133 tisoč evrov,” ugotavlja predsednik OP Marko Diaci. Tak sklep je OP tudi sprejel. Za odbor prezgodaj Razliko med dokumentacijo, ki jo je predložila občina, in izvedenskim mnenjem je že ugotovil tudi nadzorni odbor (NO), a je podpredsednica Marija Budiša previdna. “Govoriti o tem, ali je NO ugotovil večja ali manjša odstopanja, je prezgodaj,” meni. “Če bo ugotovljena negospodarnost, bo moral NO o tem poročati ministrstvu za finance in računskemu sodišču. Če pa bo ugotovil še hujše kršitve, mora o tem obvestiti tudi organe pregona,” pa meni član OP Anton Vrečko. Odzivno poročilo še pišejo “Dejstvo je, da postopek pri NO še ni končan, občinska uprava pa še dela odzivno poročilo, zato o tem kaj več ne morem povedati. Proceduro je pač treba spoštovati. Nikakor pa nas ne moreta voditi emotivnost in jeza, ki vodi člane OP,” pa poudarja Edi Peperko, ki se je seje udeležil namesto direktorja občinske uprave, medtem ko župana Štefana Tisla ni bilo.

Negospodarno. Odbor za proračun ugotavlja negospodarno ravnanje z denarjem davkoplačevalcev.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Igrišče preplačano Odbor za proračun (OP) in občinsko premoženje se je na včerajšnji seji seznanil z izvedenskim mnenjem glede gradnje igrišča na mivki, ki ga je izdelala Marinka Špenger Benko iz Prevalj. “Mnenje sem izdelala tako, da sem primerjala ponudbe samostojnega podjetnika, ki je za enako rekapitulacijo del izdelal ponudbo v višini dobrih 33 tisoč evrov, delniška družba za slabih 26 tisoč, družba z omejeno odgovornostjo pa za dobrih 29 tisoč evrov. Ugotavljam, da bi optimalna vrednost projekta znašala največ 77 tisoč evrov,” meni Špenger Benkova. “Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je občina ravnala negospodarno, saj je za igrišče plačala 113 tisoč, celoten strošek gradnje pa je znašal kar 133 tisoč evrov,” ugotavlja predsednik OP Marko Diaci. Tak sklep je OP tudi sprejel. Za odbor prezgodaj Razliko med dokumentacijo, ki jo je predložila občina, in izvedenskim mnenjem je že ugotovil tudi nadzorni odbor (NO), a je podpredsednica Marija Budiša previdna. “Govoriti o tem, ali je NO ugotovil večja ali manjša odstopanja, je prezgodaj,” meni. “Če bo ugotovljena negospodarnost, bo moral NO o tem poročati ministrstvu za finance in računskemu sodišču. Če pa bo ugotovil še hujše kršitve, mora o tem obvestiti tudi organe pregona,” pa meni član OP Anton Vrečko. Odzivno poročilo še pišejo “Dejstvo je, da postopek pri NO še ni končan, občinska uprava pa še dela odzivno poročilo, zato o tem kaj več ne morem povedati. Proceduro je pač treba spoštovati. Nikakor pa nas ne moreta voditi emotivnost in jeza, ki vodi člane OP,” pa poudarja Edi Peperko, ki se je seje udeležil namesto direktorja občinske uprave, medtem ko župana Štefana Tisla ni bilo. ### Odziv: Negospodarno. Odbor za proračun ugotavlja negospodarno ravnanje z denarjem davkoplačevalcev.

Genetski test za pravo zdravilo Analize. Zdravstveni svet bo danes razpravljal o uvedbi farmakogenetskih testiranj treh pogosto uporabljenih zdravil pri srčno-žilnih bolnikih in bolnicah z rakom dojke. Gre za metodo, pri kateri z genskim testom pacienta ugotavljajo, katero zdravilo je zanj najučinkovitejše in ima najmanj neželenih stranskih učinkov. Gre za koristno metodo, ki bi jo v klinikah lahko uvedli nemudoma.Samo Fakin, ZZZS Inštitut za farmakogenetiko, ki ga vodi Marko Bitenc, je metodo kot poskusni projekt ponudil ministrstvu za zdravje, a ga je to iz finančnih razlogov (projekt naj bi stal 2,5 milijona evrov) zavrnilo. Inštitut si zdaj prizadeva, da bi farmakogenetska testiranja uvrstili med nove zdravstvene programe. Ker do srede maja program ni dobil podpore zdravstvenega sveta (ZS), letos še ne bo uveden. Program farmakogenetskih testiranj bo, če dobi potrdilo ZS, na rangirni seznam uvrščen prihodnje leto. Prvi mož Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin pa meni, da bi lahko tovrstna genska testiranja začeli izvajati nemudoma s sredstvi, ki jih imajo klinike za razvijanje novih programov.

Zdravstveni svet. Danes o še enem projektu Marka Bitenca, ki ni šel skozi pri Marušiču.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Genetski test za pravo zdravilo Analize. Zdravstveni svet bo danes razpravljal o uvedbi farmakogenetskih testiranj treh pogosto uporabljenih zdravil pri srčno-žilnih bolnikih in bolnicah z rakom dojke. Gre za metodo, pri kateri z genskim testom pacienta ugotavljajo, katero zdravilo je zanj najučinkovitejše in ima najmanj neželenih stranskih učinkov. Gre za koristno metodo, ki bi jo v klinikah lahko uvedli nemudoma.Samo Fakin, ZZZS Inštitut za farmakogenetiko, ki ga vodi Marko Bitenc, je metodo kot poskusni projekt ponudil ministrstvu za zdravje, a ga je to iz finančnih razlogov (projekt naj bi stal 2,5 milijona evrov) zavrnilo. Inštitut si zdaj prizadeva, da bi farmakogenetska testiranja uvrstili med nove zdravstvene programe. Ker do srede maja program ni dobil podpore zdravstvenega sveta (ZS), letos še ne bo uveden. Program farmakogenetskih testiranj bo, če dobi potrdilo ZS, na rangirni seznam uvrščen prihodnje leto. Prvi mož Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin pa meni, da bi lahko tovrstna genska testiranja začeli izvajati nemudoma s sredstvi, ki jih imajo klinike za razvijanje novih programov. ### Odziv: Zdravstveni svet. Danes o še enem projektu Marka Bitenca, ki ni šel skozi pri Marušiču.

Dobila več kot na volitvah doma Glasovanje in mnenje pristojnih odborov, pred katerimi je bila zaslišana Alenka Bratušek, je dokončno dalo odgovor o njeni usodi. Jasen signal, da kandidatka ni primerna z mesto komisarke, je dal že izid glasovanja. Poraz Bratuškove je pričakovano odmeval tako v domači kot evropski javnosti. V obeh odborih je samo 12 članov ALDE, kot kaže so za #Bratusek glasovali samo poslanci ALDE in še eden. Kdo? (@DaveKeating, ameriški novinar Dave Keating. ) Pozna kdo slovensko liberalko, ki potrebuje službo? Menda se je odprlo mesto. Življenjepis pošljite na jc.juncker@ec.europa.eu. Hitro. (@SpiegelPeter, Peter Spiegel, novinar) Zjutraj sem primerjal #Bratusek z Bolgarko Jelevo pred 5 leti. Zmotil sem se. Jeleva je sama odstopila, Bratuškovo so vrgli ven. (@GeorgiGotev, urednik Georgi Gotev) #Bratusek je torej dobila 10,2% glasov poslancev v odborih INTER/ENVI, kar je napredek v primerjavi s 4,3% na slovenskih volitvah. (@pswidlicki, analitik Pawel Swidlicki) #Bratusek poslancem: 'Ne bom se opravičevala nikomur.' Poslanci Bratuškovi: 'Niste primerni za komisarko.' Oh oh o_0 #EPhearings2014 (@Jun45s, Junior Sikabwe) Prvi komisarski izbranec odletel #EPhearings2014 #Juncker bo moral poiskati nadomestilo za #Bratusek. Pred njim so same težke odločitve. (@MarkRhinard, Mark Rhinard) (Foto: Twitter @ninagaspari) $("#figure_1061550 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1061550 .figcaption").css("width", $("#figure_1061550 img").width() ).show();', 1000); }); (Foto: Twitter @LDSstranka) $("#figure_1061551 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1061551 .figcaption").css("width", $("#figure_1061551 img").width() ).show();', 1000); }); (Foto: Twitter @NovaSlovenija) $("#figure_1061552 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1061552 .figcaption").css("width", $("#figure_1061552 img").width() ).show();', 1000); }); (Foto: Twitter @RosvitaP) $("#figure_1061553 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1061553 .figcaption").css("width", $("#figure_1061553 img").width() ).show();', 1000); }); (Foto: Twitter @savicdomen) $("#figure_1061554 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1061554 .figcaption").css("width", $("#figure_1061554 img").width() ).show();', 1000); }); (Foto: Twitter @zzTurk) $("#figure_1061556 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1061556 .figcaption").css("width", $("#figure_1061556 img").width() ).show();', 1000); }); (Foto: Twitter @savicdomen) $("#figure_1061555 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1061555 .figcaption").css("width", $("#figure_1061555 img").width() ).show();', 1000); });

Sanje Alenke Bratušek o komisarskem mestu v Junckerjevi komisiji so se končale. Njen poraz v evropskem parlamentu je sprožil val odzivov doma in v tujini.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Dobila več kot na volitvah doma Glasovanje in mnenje pristojnih odborov, pred katerimi je bila zaslišana Alenka Bratušek, je dokončno dalo odgovor o njeni usodi. Jasen signal, da kandidatka ni primerna z mesto komisarke, je dal že izid glasovanja. Poraz Bratuškove je pričakovano odmeval tako v domači kot evropski javnosti. V obeh odborih je samo 12 članov ALDE, kot kaže so za #Bratusek glasovali samo poslanci ALDE in še eden. Kdo? (@DaveKeating, ameriški novinar Dave Keating. ) Pozna kdo slovensko liberalko, ki potrebuje službo? Menda se je odprlo mesto. Življenjepis pošljite na jc.juncker@ec.europa.eu. Hitro. (@SpiegelPeter, Peter Spiegel, novinar) Zjutraj sem primerjal #Bratusek z Bolgarko Jelevo pred 5 leti. Zmotil sem se. Jeleva je sama odstopila, Bratuškovo so vrgli ven. (@GeorgiGotev, urednik Georgi Gotev) #Bratusek je torej dobila 10,2% glasov poslancev v odborih INTER/ENVI, kar je napredek v primerjavi s 4,3% na slovenskih volitvah. (@pswidlicki, analitik Pawel Swidlicki) #Bratusek poslancem: 'Ne bom se opravičevala nikomur.' Poslanci Bratuškovi: 'Niste primerni za komisarko.' Oh oh o_0 #EPhearings2014 (@Jun45s, Junior Sikabwe) Prvi komisarski izbranec odletel #EPhearings2014 #Juncker bo moral poiskati nadomestilo za #Bratusek. Pred njim so same težke odločitve. (@MarkRhinard, Mark Rhinard) (Foto: Twitter @ninagaspari) $("#figure_1061550 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1061550 .figcaption").css("width", $("#figure_1061550 img").width() ).show();', 1000); }); (Foto: Twitter @LDSstranka) $("#figure_1061551 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1061551 .figcaption").css("width", $("#figure_1061551 img").width() ).show();', 1000); }); (Foto: Twitter @NovaSlovenija) $("#figure_1061552 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1061552 .figcaption").css("width", $("#figure_1061552 img").width() ).show();', 1000); }); (Foto: Twitter @RosvitaP) $("#figure_1061553 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1061553 .figcaption").css("width", $("#figure_1061553 img").width() ).show();', 1000); }); (Foto: Twitter @savicdomen) $("#figure_1061554 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1061554 .figcaption").css("width", $("#figure_1061554 img").width() ).show();', 1000); }); (Foto: Twitter @zzTurk) $("#figure_1061556 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1061556 .figcaption").css("width", $("#figure_1061556 img").width() ).show();', 1000); }); (Foto: Twitter @savicdomen) $("#figure_1061555 img").load(function() { setTimeout('$("#figure_1061555 .figcaption").css("width", $("#figure_1061555 img").width() ).show();', 1000); }); ### Odziv: Sanje Alenke Bratušek o komisarskem mestu v Junckerjevi komisiji so se končale. Njen poraz v evropskem parlamentu je sprožil val odzivov doma in v tujini.

Nenavadna najdba v Simonovem zalivu Morigenos, slovensko društvo za morske sesalce, je sporočilo, da so nedavno prejeli klic o "nenavadni najdbi" v Simonovem zalivu v Izoli. Kot so ugotovili, je morje na našo obalo naplavilo mrtvo ribo po imenu morski mesec, ki je v dolžino merila več kot en meter. "Čeprav se z ribami raziskovalno ne ukvarjamo, smo veseli, da so nas najditelji poklicali, saj je tovrstne primere koristno dokumentirati. Morski mesec je namreč predvsem oceanska vrsta, ki se v severnem Jadranu pojavlja razmeroma redko, v zadnjih dveh desetletjih pa je bilo v Tržaškem zalivu zabeleženih le okoli deset primerkov. Žival smo zato vzeli in o najdbi obvestili kolege z Morske biološke postaje in Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki jih tovrstne najdbe zelo zanimajo,“ so še zapisali v sporočilu za javnost.

Na našo obalo je naplavilo oceansko ribo morski mesec (mola mola), ki je v naših vodah izjemno redka.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Nenavadna najdba v Simonovem zalivu Morigenos, slovensko društvo za morske sesalce, je sporočilo, da so nedavno prejeli klic o "nenavadni najdbi" v Simonovem zalivu v Izoli. Kot so ugotovili, je morje na našo obalo naplavilo mrtvo ribo po imenu morski mesec, ki je v dolžino merila več kot en meter. "Čeprav se z ribami raziskovalno ne ukvarjamo, smo veseli, da so nas najditelji poklicali, saj je tovrstne primere koristno dokumentirati. Morski mesec je namreč predvsem oceanska vrsta, ki se v severnem Jadranu pojavlja razmeroma redko, v zadnjih dveh desetletjih pa je bilo v Tržaškem zalivu zabeleženih le okoli deset primerkov. Žival smo zato vzeli in o najdbi obvestili kolege z Morske biološke postaje in Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki jih tovrstne najdbe zelo zanimajo,“ so še zapisali v sporočilu za javnost. ### Odziv: Na našo obalo je naplavilo oceansko ribo morski mesec (mola mola), ki je v naših vodah izjemno redka.

Kristjani k maši z butarami Na ta dan se spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, kjer so ga ljudje pozdravljali s palmovimi vejami. Katoličani tako po stari krščanski navadi na današnji dan k blagoslovu v cerkve prinesejo vejice oljk in drugo zelenje, ki ga marsikje povežejo v butare. Butare simbol zmagoslavja in kraljevanja Palmove veje, s katerimi so ljudje ob prihodu v Jeruzalem pozdravljali Jezusa, so znamenje cvetne nedelje, so simbol zmagoslavja in kraljevanja. Zelenje predstavlja tudi rodovitnost in življenje, oljka pa je simbol miru in sprave. V naših krajih je z današnjim praznikom povezan običaj izdelovanja butar. V katoliških cerkvah bodo danes pred mašami procesije z butarami oziroma drugim zelenjem, ki ga bodo verniki prinesli k blagoslovu. Papež Frančišek bo tako danes dopoldne na Trgu sv. Petra v Vatikanu blagoslovil palmove in oljčne vejice, opoldne bo tudi daroval mašo. Slovesne maše z blagoslovom zelenja bodo potekale tudi po slovenskih cerkvah. Letos skupaj s pravoslavnimi kristjani Cvetna nedelja je vsebinsko povezana z velikonočnim tridnevjem. Pri slovesnostih bodo namreč danes prebirali svetopisemske odlomke o Jezusovi zadnji večerji, trpljenju in smrti, ki se jih posamično in bolj poglobljeno spominjajo na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto. Z današnjo cvetno nedeljo se tako začenja neposredna priprava na največji krščanski praznik - veliko noč, ki jo bodo čez teden dni tako kot katoličani in evangeličani letos istočasno praznovali tudi pravoslavni kristjani.

Kristjani po vsem svetu danes, teden dni pred veliko nočjo, obeležujejo cvetno nedeljo.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Kristjani k maši z butarami Na ta dan se spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, kjer so ga ljudje pozdravljali s palmovimi vejami. Katoličani tako po stari krščanski navadi na današnji dan k blagoslovu v cerkve prinesejo vejice oljk in drugo zelenje, ki ga marsikje povežejo v butare. Butare simbol zmagoslavja in kraljevanja Palmove veje, s katerimi so ljudje ob prihodu v Jeruzalem pozdravljali Jezusa, so znamenje cvetne nedelje, so simbol zmagoslavja in kraljevanja. Zelenje predstavlja tudi rodovitnost in življenje, oljka pa je simbol miru in sprave. V naših krajih je z današnjim praznikom povezan običaj izdelovanja butar. V katoliških cerkvah bodo danes pred mašami procesije z butarami oziroma drugim zelenjem, ki ga bodo verniki prinesli k blagoslovu. Papež Frančišek bo tako danes dopoldne na Trgu sv. Petra v Vatikanu blagoslovil palmove in oljčne vejice, opoldne bo tudi daroval mašo. Slovesne maše z blagoslovom zelenja bodo potekale tudi po slovenskih cerkvah. Letos skupaj s pravoslavnimi kristjani Cvetna nedelja je vsebinsko povezana z velikonočnim tridnevjem. Pri slovesnostih bodo namreč danes prebirali svetopisemske odlomke o Jezusovi zadnji večerji, trpljenju in smrti, ki se jih posamično in bolj poglobljeno spominjajo na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto. Z današnjo cvetno nedeljo se tako začenja neposredna priprava na največji krščanski praznik - veliko noč, ki jo bodo čez teden dni tako kot katoličani in evangeličani letos istočasno praznovali tudi pravoslavni kristjani. ### Odziv: Kristjani po vsem svetu danes, teden dni pred veliko nočjo, obeležujejo cvetno nedeljo.

Izbira stvar dijakov in staršev “Za organizacijo dela na šoli je v skladu z zakonom pristojen ravnatelj. Kadar pa gre za izlete, ki niso del izobraževalnega programa, se na podlagi ponudb samostojno odločajo dijaki oziroma njihovi starši,” so nam na vprašanje, kdo je odgovoren za organizacijo ekskurzij na osnovnih in srednjih šolah, odgovorili na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ). Od šole do šole različno 6 ali sedem ponudb agencij zberejo na Prvi gimnaziji Maribor, preden se odločijo za maturantsko ekskurzijo. Zaradi spornega primera gimnazijskega učitelja in podjetnika, ki je za Gimnazijo Kranj več let ekskluzivno izvajal ekskurzije, smo preverili, kako takšne izlete organizirajo na drugih šolah. “Za maturantske ekskurzije pošljemo naša pravila v zvezi z njimi in programe vsaj šestim ali sedmim različnim agencijam. Tiste, ki želijo sodelovati, povabimo v šolo, da svojo ponudbo predstavijo dijakom in pozneje tudi staršem,” je razložila Irena Smole Korpar, pomočnica ravnatelja na Prvi gimnaziji Maribor. Na Gimnaziji Vič imajo program pouka zunaj učilnic. “Za ta del ekskurzij, taborov in terenskega dela program pripravijo in ga v celoti vodijo naši učitelji v skladu z učnimi načrti, prevoznika pa vsako leto izbiramo z javnim razpisom. Za nadstandardne ekskurzije sicer program tudi določajo učitelji, vendar ga izpeljejo s turistično agencijo – vsakič je izbrana na podlagi več ponudb,” je dejala ravnateljica Alenka Krapež. Ob morebitnih nepravilnostih nadzor nad šolami izvaja inšpektorat za šolstvo in šport. Ministrstvo prijave posreduje naprej pa tudi samo preveri navedbe bodisi neposredno pri ravnatelju bodisi prek predstavnikov ustanovitelja, ki so člani sveta šole, so nam še povedali na MIZKŠ.

Šole. Čeprav je zbiranje ponudb v rokah vodstva šole, končna izbira ni.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Izbira stvar dijakov in staršev “Za organizacijo dela na šoli je v skladu z zakonom pristojen ravnatelj. Kadar pa gre za izlete, ki niso del izobraževalnega programa, se na podlagi ponudb samostojno odločajo dijaki oziroma njihovi starši,” so nam na vprašanje, kdo je odgovoren za organizacijo ekskurzij na osnovnih in srednjih šolah, odgovorili na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ). Od šole do šole različno 6 ali sedem ponudb agencij zberejo na Prvi gimnaziji Maribor, preden se odločijo za maturantsko ekskurzijo. Zaradi spornega primera gimnazijskega učitelja in podjetnika, ki je za Gimnazijo Kranj več let ekskluzivno izvajal ekskurzije, smo preverili, kako takšne izlete organizirajo na drugih šolah. “Za maturantske ekskurzije pošljemo naša pravila v zvezi z njimi in programe vsaj šestim ali sedmim različnim agencijam. Tiste, ki želijo sodelovati, povabimo v šolo, da svojo ponudbo predstavijo dijakom in pozneje tudi staršem,” je razložila Irena Smole Korpar, pomočnica ravnatelja na Prvi gimnaziji Maribor. Na Gimnaziji Vič imajo program pouka zunaj učilnic. “Za ta del ekskurzij, taborov in terenskega dela program pripravijo in ga v celoti vodijo naši učitelji v skladu z učnimi načrti, prevoznika pa vsako leto izbiramo z javnim razpisom. Za nadstandardne ekskurzije sicer program tudi določajo učitelji, vendar ga izpeljejo s turistično agencijo – vsakič je izbrana na podlagi več ponudb,” je dejala ravnateljica Alenka Krapež. Ob morebitnih nepravilnostih nadzor nad šolami izvaja inšpektorat za šolstvo in šport. Ministrstvo prijave posreduje naprej pa tudi samo preveri navedbe bodisi neposredno pri ravnatelju bodisi prek predstavnikov ustanovitelja, ki so člani sveta šole, so nam še povedali na MIZKŠ. ### Odziv: Šole. Čeprav je zbiranje ponudb v rokah vodstva šole, končna izbira ni.

Naužili so se morja, nato še vonja po asfaltu "Izvajajo se napovedana nujna vzdrževalna dela, to je asfaltiranje voznega pasu med cestninsko postajo Log in Brezovico," so za Žurnal24 popoldan pojasnili na Prometno-informacijskem centru (PIC). Dela so zdaj že končali, promet pa je okoli 20.30 tudi stekel.

Množici enodnevnih izletnikov, ki so se vračali iz Obale v notranjost Slovenije, so jo med Vrhniko in Brezovica zagodli delavci z nujnimi vzdrževalnimi deli. Vozniki in potniki so bentili in čakali celo v 7,5 kilometra dolgem zastoju. Še nekaj časa po odstranitvi delovne zapore je zastoj ostajal, nagnetene so bile tudi vzporedne ceste.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Naužili so se morja, nato še vonja po asfaltu "Izvajajo se napovedana nujna vzdrževalna dela, to je asfaltiranje voznega pasu med cestninsko postajo Log in Brezovico," so za Žurnal24 popoldan pojasnili na Prometno-informacijskem centru (PIC). Dela so zdaj že končali, promet pa je okoli 20.30 tudi stekel. ### Odziv: Množici enodnevnih izletnikov, ki so se vračali iz Obale v notranjost Slovenije, so jo med Vrhniko in Brezovica zagodli delavci z nujnimi vzdrževalnimi deli. Vozniki in potniki so bentili in čakali celo v 7,5 kilometra dolgem zastoju. Še nekaj časa po odstranitvi delovne zapore je zastoj ostajal, nagnetene so bile tudi vzporedne ceste.

Služijo z nagradami in potmi Podpredsednik obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Štefan Grosar je bil za delo v lanskem letu nagrajen s skoraj 42 tisoč evri, s čimer je presegel celo šefa zbornice Štefana Pavlinjeka, ki je dobil skoraj devet tisoč evrov manj. Od tega je Grosar dobil slabih 11 tisoč evrov za potne stroške, Pavlinjek pa skoraj deset tisoč evrov. Oba sicer svoji funkciji opravljata nepoklicno. Plačajo člani "Predsednik OZS prejme mesečno nagrado v višini 1.900 evrov neto, podpredsednik pa 2.400 evrov neto. Predsednika ne prejemata sejnin. V kilometrino je všteto povračilo stroškov prevoza v primerih, ko sta predsednika potovala z lastnim prevoznim sredstvom," pojasnjujejo na zbornici. Obrtniki so sicer lani, ko je še veljalo obvezno članstvo v zbornici, v njeno blagajno vložili skoraj šest milijonov evrov. Od tega je zbornica dobrega 3,7 milijona evrov namenila za plače zaposlenih in 605 obrtnikov, ki so uvrščeni na seznam funkcionarjev OZS. Torej tudi za Pavlinjeka in Grosarja. Znana le osnova Obljubljal je nižjo plačo Razočarani. "Krajnikov predhodnik, bivši sekretar zbornice Viljem Pšeničny, je na mesec zaslužil 11 tisoč evrov bruto. Krajnik je ob zaposlitvi na zbornici zagotavljal, da njegova plača ne bo tolikšna, ampak precej nižja," pravijo obrtniki. Podatkov o dohodkih, ki jih je Pšeničny prejemal od zbornice, nam na OZS niso posredovali: "Če želite pridobiti podatke o višini njegove plače, se obrnite neposredno nanj." Z obveznimi prispevki so obrtniki plačevali tudi Dušana Krajnika, ki se je oktobra 2010 zaposlil kot generalni sekretar na zbornici in za to na mesec prejema 3.800 evrov neto. Vendar nekateri obrtniki dvomijo, da prejema le toliko. "Ob nedavni kampanji pred referendumskim odločanjem, ali naj članstvo v zbornici ostane obvezno ali postane prostovoljno, naj bi Krajnik prejemal tudi do sedem in celo osem tisoč evrov, v kar naj bi bili všteti osnovna plača in nagrada za prejšnje delo," opozarjajo obrtniki. Konec aprila so sicer obrtniki na posvetovalnem referendumu odločili, da ne želijo več obveznega članstva in vsak mesec plačevati do 50 evrov članarine. "Krajnik je zagovarjal, naj zbornica ohrani obvezno članstvo, zato bi bilo prav, da se obrtnikom javno pokaže, koliko denarja se vsak mesec izplača Krajniku," neuradno dodajajo obrtniki. S tem se ne strinjajo na OZS, kjer so razkrili le Krajnikovo osnovno plačo. O višini njegove nagrade molčijo, češ da je njegov mesečni dohodek zaupne narave, čeprav so ga še do konca aprila krili obrtniki z obveznim plačevanjem članarine. "Pritrdilno mnenje o tem je izrazila tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki pojasnjuje, da imajo zgolj člani nadzornega odbora OZS pravico do vpogleda v osebne podatke posameznih zaposlenih," zagotavljajo na OZS. Niso odločali, kaj je javno V uradu Pirc Musarjeve so zbornici res naložili, da je dohodke svojih zaposlenih dolžna pokazati svojim nadzornikom. Pri tem pa nikakor niso odločali o tem, ali se ta izplačila lahko med drugim razkrijejo tudi obrtnikom, članom zbornice. "To mnenje torej ni z ničemer posegalo v vprašanje, ali so plače na OZS prosto dostopne javnosti, in iz tega mnenja tudi nič ne izhaja glede plače generalnega sekretarja zbornice," pojasnjujejo pri informacijski pooblaščenki.

Nagrada. Šef obrtnikov je lani zaslužil slabih 33 tisoč evrov, njegov pomočnik osem tisočakov več. (Ne)javno. Nagrada sekretarja obrtne zbornice za prejšnje delo ostaja skrivnost.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Služijo z nagradami in potmi Podpredsednik obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Štefan Grosar je bil za delo v lanskem letu nagrajen s skoraj 42 tisoč evri, s čimer je presegel celo šefa zbornice Štefana Pavlinjeka, ki je dobil skoraj devet tisoč evrov manj. Od tega je Grosar dobil slabih 11 tisoč evrov za potne stroške, Pavlinjek pa skoraj deset tisoč evrov. Oba sicer svoji funkciji opravljata nepoklicno. Plačajo člani "Predsednik OZS prejme mesečno nagrado v višini 1.900 evrov neto, podpredsednik pa 2.400 evrov neto. Predsednika ne prejemata sejnin. V kilometrino je všteto povračilo stroškov prevoza v primerih, ko sta predsednika potovala z lastnim prevoznim sredstvom," pojasnjujejo na zbornici. Obrtniki so sicer lani, ko je še veljalo obvezno članstvo v zbornici, v njeno blagajno vložili skoraj šest milijonov evrov. Od tega je zbornica dobrega 3,7 milijona evrov namenila za plače zaposlenih in 605 obrtnikov, ki so uvrščeni na seznam funkcionarjev OZS. Torej tudi za Pavlinjeka in Grosarja. Znana le osnova Obljubljal je nižjo plačo Razočarani. "Krajnikov predhodnik, bivši sekretar zbornice Viljem Pšeničny, je na mesec zaslužil 11 tisoč evrov bruto. Krajnik je ob zaposlitvi na zbornici zagotavljal, da njegova plača ne bo tolikšna, ampak precej nižja," pravijo obrtniki. Podatkov o dohodkih, ki jih je Pšeničny prejemal od zbornice, nam na OZS niso posredovali: "Če želite pridobiti podatke o višini njegove plače, se obrnite neposredno nanj." Z obveznimi prispevki so obrtniki plačevali tudi Dušana Krajnika, ki se je oktobra 2010 zaposlil kot generalni sekretar na zbornici in za to na mesec prejema 3.800 evrov neto. Vendar nekateri obrtniki dvomijo, da prejema le toliko. "Ob nedavni kampanji pred referendumskim odločanjem, ali naj članstvo v zbornici ostane obvezno ali postane prostovoljno, naj bi Krajnik prejemal tudi do sedem in celo osem tisoč evrov, v kar naj bi bili všteti osnovna plača in nagrada za prejšnje delo," opozarjajo obrtniki. Konec aprila so sicer obrtniki na posvetovalnem referendumu odločili, da ne želijo več obveznega članstva in vsak mesec plačevati do 50 evrov članarine. "Krajnik je zagovarjal, naj zbornica ohrani obvezno članstvo, zato bi bilo prav, da se obrtnikom javno pokaže, koliko denarja se vsak mesec izplača Krajniku," neuradno dodajajo obrtniki. S tem se ne strinjajo na OZS, kjer so razkrili le Krajnikovo osnovno plačo. O višini njegove nagrade molčijo, češ da je njegov mesečni dohodek zaupne narave, čeprav so ga še do konca aprila krili obrtniki z obveznim plačevanjem članarine. "Pritrdilno mnenje o tem je izrazila tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki pojasnjuje, da imajo zgolj člani nadzornega odbora OZS pravico do vpogleda v osebne podatke posameznih zaposlenih," zagotavljajo na OZS. Niso odločali, kaj je javno V uradu Pirc Musarjeve so zbornici res naložili, da je dohodke svojih zaposlenih dolžna pokazati svojim nadzornikom. Pri tem pa nikakor niso odločali o tem, ali se ta izplačila lahko med drugim razkrijejo tudi obrtnikom, članom zbornice. "To mnenje torej ni z ničemer posegalo v vprašanje, ali so plače na OZS prosto dostopne javnosti, in iz tega mnenja tudi nič ne izhaja glede plače generalnega sekretarja zbornice," pojasnjujejo pri informacijski pooblaščenki. ### Odziv: Nagrada. Šef obrtnikov je lani zaslužil slabih 33 tisoč evrov, njegov pomočnik osem tisočakov več. (Ne)javno. Nagrada sekretarja obrtne zbornice za prejšnje delo ostaja skrivnost.

Izginilo 40 odstotkov mokrišč Cilj projekta je po njenih besedah obnova in izboljšanje stanja šestih slovenskih mokrišč, to so Pohorska barja, Zelenci, Mura-Petišovci, Planik, Vrhe in Gornji kal. "Skozi projekt bomo izboljšali hidrološke razmere na Pohorskih barjih, Zelencih, Vrheh in Muri-Petišovcih," pojasnjuje vodja projekta. Poleg tega bodo odstranili zarasti na vseh pilotnih območjih, izlovili invazivne vrste rib na Gornjem kalu in Mura-Petišovcih ter preprečevali uničevanje ogroženih habitatov ter vznemirjanja ogroženih vrst z izgradnjo usmerjenih sprehajalnih poti na Zelencih in Pohorskih barjih. "Pripravili bomo tudi smernice za upravljanje pilotnih območij in vključitev teh v sektorske načrte ter s tem zagotovitev trajnostnega ohranjanja pilotnih načrtov," dodaja. Projekt bo trajal do prvega februarja 2015, vrednost projekta pa je 2.144.376 evrov. Polovica denarja je sofinancirana s strani EU, za izvedbo terenskih akcij na posameznih pilotnih območjih bodo porabili okoli 700 tisoč evrov. 40. obletnica Ramsarske konvencije Jutri, ob svetovnem dnevu mokrišč, praznujemo tudi 40. obletnico Ramsarske konvencije o varstvu mokrišč, ki povezuje 160 držav pogodbenic. Tako je opozorila predstavnica za Ramsarsko konvencijo v Sloveniji Gordana Beltram in dodala, da zaradi uničenja in spreminjanja ekosistemov mokrišč izginjajo rastlinske in živalske vrste. "Danes pa spoznavamo še mnogo širši pomen mokrišč, ki so nenadomestljiv ekosistem pri zagotavljanju številnih ekosistemskih uslug, kot pri globalnem segrevanju ali blaženju ekstremnih naravnih pojavov," pravi. "Mokrišča so med najbolj ogroženimi ekosistemi," je opozorila tudi generalna direktorica direktorata za okolje Barbara Avčin Tržan. Po njenih besedah so mokrišča zibelka biotske raznovrstnosti, poleg tega pa zagotavljajo pitno vodo, predstavljajo nekakšen filter za vodo, preprečujejo poplave. Od 1952 do 1990 izginilo 40 odstotkov mokrišč V Sloveniji je od 1952 do 1990 izginilo 40 odstotkov mokrišč, od 1973 do 1991 pa je bilo izsušenih 70 tisoč hektarjev mokrišč. Direktor zavoda za gozdove Darij Krajčič je opozoril na negativen odnos do mokrišč. "Pogosto se na mokriščih zida, ta zemljišča pa veljajo za slabša in zato tudi cenejša," pojasnjuje. Nekatera smo v preteklosti želeli zasuti, kot je na primer Škocjanski zatok, druga pa celo izsušili, na primer Ljubljansko barje. "Mokrišča so pogosto polna divjih odlagališč," še pravi. Ogrožajo jih tudi neposredni odvzemi vode in črpanje vode iz podtalja ter izpusti odpadnih voda.

Danes je Zavod RS za varstvo narave začel s projektom Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji - WETMAN, je povedala vodja projekta Nika Debeljak Šabec.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Izginilo 40 odstotkov mokrišč Cilj projekta je po njenih besedah obnova in izboljšanje stanja šestih slovenskih mokrišč, to so Pohorska barja, Zelenci, Mura-Petišovci, Planik, Vrhe in Gornji kal. "Skozi projekt bomo izboljšali hidrološke razmere na Pohorskih barjih, Zelencih, Vrheh in Muri-Petišovcih," pojasnjuje vodja projekta. Poleg tega bodo odstranili zarasti na vseh pilotnih območjih, izlovili invazivne vrste rib na Gornjem kalu in Mura-Petišovcih ter preprečevali uničevanje ogroženih habitatov ter vznemirjanja ogroženih vrst z izgradnjo usmerjenih sprehajalnih poti na Zelencih in Pohorskih barjih. "Pripravili bomo tudi smernice za upravljanje pilotnih območij in vključitev teh v sektorske načrte ter s tem zagotovitev trajnostnega ohranjanja pilotnih načrtov," dodaja. Projekt bo trajal do prvega februarja 2015, vrednost projekta pa je 2.144.376 evrov. Polovica denarja je sofinancirana s strani EU, za izvedbo terenskih akcij na posameznih pilotnih območjih bodo porabili okoli 700 tisoč evrov. 40. obletnica Ramsarske konvencije Jutri, ob svetovnem dnevu mokrišč, praznujemo tudi 40. obletnico Ramsarske konvencije o varstvu mokrišč, ki povezuje 160 držav pogodbenic. Tako je opozorila predstavnica za Ramsarsko konvencijo v Sloveniji Gordana Beltram in dodala, da zaradi uničenja in spreminjanja ekosistemov mokrišč izginjajo rastlinske in živalske vrste. "Danes pa spoznavamo še mnogo širši pomen mokrišč, ki so nenadomestljiv ekosistem pri zagotavljanju številnih ekosistemskih uslug, kot pri globalnem segrevanju ali blaženju ekstremnih naravnih pojavov," pravi. "Mokrišča so med najbolj ogroženimi ekosistemi," je opozorila tudi generalna direktorica direktorata za okolje Barbara Avčin Tržan. Po njenih besedah so mokrišča zibelka biotske raznovrstnosti, poleg tega pa zagotavljajo pitno vodo, predstavljajo nekakšen filter za vodo, preprečujejo poplave. Od 1952 do 1990 izginilo 40 odstotkov mokrišč V Sloveniji je od 1952 do 1990 izginilo 40 odstotkov mokrišč, od 1973 do 1991 pa je bilo izsušenih 70 tisoč hektarjev mokrišč. Direktor zavoda za gozdove Darij Krajčič je opozoril na negativen odnos do mokrišč. "Pogosto se na mokriščih zida, ta zemljišča pa veljajo za slabša in zato tudi cenejša," pojasnjuje. Nekatera smo v preteklosti želeli zasuti, kot je na primer Škocjanski zatok, druga pa celo izsušili, na primer Ljubljansko barje. "Mokrišča so pogosto polna divjih odlagališč," še pravi. Ogrožajo jih tudi neposredni odvzemi vode in črpanje vode iz podtalja ter izpusti odpadnih voda. ### Odziv: Danes je Zavod RS za varstvo narave začel s projektom Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji - WETMAN, je povedala vodja projekta Nika Debeljak Šabec.

Partner vseh ne bo rešil Danes s sindikatom. O dinamiki odpuščanja. Sindikat Secopa naj bi danes, kot je dejal direktor Matjaž Strmec, dobil uradno povabilo na pogovore o načrtovani dinamiki zmanjševanja števila zaposlenih. To ne bo potekalo z danes na jutri, temveč naj bi do konca leta odpustili od 250 do 300 zaposlenih, preostali del pa v naslednjem letu, je pojasnil. Črnomelj. Predstavniki vlade, ki so včeraj obiskali Secop, so se, kot je povedal Viljem Pšeničny, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, z vodstvom podjetja pogovarjali predvsem o tem, kako najti nova delovna mesta ali pa nove poslovne partnerje, ki bi rešili vsaj del zaposlenih v Secopu. Povpraševalce za investiranje v Sloveniji bomo poskušali iskati in usmerjati tudi na to lokacijo, ki je čudovita, z veliko znanja v ljudeh, je napovedal Pšeničny. Kot je dejal, ne dvomi, da se program oziroma strateški partner, pa naj bo domač ali iz tujine, ne bi našel. 700, lahko tudi več Po prvih izračunih naj bi ostalo od 330 do 350 zaposlenih, če bomo dobili strateškega partnerja in če bi načrtovano strategijo lastnikov izpeljali v celoti, je pojasnil Matjaž Strmec, direktor Secopa, ki zdaj zaposluje 970 ljudi. A poleg napovedanih okoli 700 odpuščenih bi lahko tudi ti ostali brez dela, če partnerja ne bi našli. A o tem po Strmčevih besedah sploh ne razmišljajo: Zagotoviti moramo, da bo v tem okolju ostalo več delovnih mest kot samo 350, zato smo odprti za vse, ki so pripravljeni priti. O tem, da strateškega partnerja ne bi dobili, sploh ne razmišljamo.Matjaž Strmec, direktor Secopa Iskanje strateškega partnerja naj bi potekalo vsaj tako hitro kot druga dejavnost, s katero se bodo letos ukvarjali v Secopu; selitev montažnih linij na Slovaško, je povedal Strmec.

Secop. Partnerja bo iskala tudi vlada, a odpuščanje bo, tudi če ga najdejo.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Partner vseh ne bo rešil Danes s sindikatom. O dinamiki odpuščanja. Sindikat Secopa naj bi danes, kot je dejal direktor Matjaž Strmec, dobil uradno povabilo na pogovore o načrtovani dinamiki zmanjševanja števila zaposlenih. To ne bo potekalo z danes na jutri, temveč naj bi do konca leta odpustili od 250 do 300 zaposlenih, preostali del pa v naslednjem letu, je pojasnil. Črnomelj. Predstavniki vlade, ki so včeraj obiskali Secop, so se, kot je povedal Viljem Pšeničny, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, z vodstvom podjetja pogovarjali predvsem o tem, kako najti nova delovna mesta ali pa nove poslovne partnerje, ki bi rešili vsaj del zaposlenih v Secopu. Povpraševalce za investiranje v Sloveniji bomo poskušali iskati in usmerjati tudi na to lokacijo, ki je čudovita, z veliko znanja v ljudeh, je napovedal Pšeničny. Kot je dejal, ne dvomi, da se program oziroma strateški partner, pa naj bo domač ali iz tujine, ne bi našel. 700, lahko tudi več Po prvih izračunih naj bi ostalo od 330 do 350 zaposlenih, če bomo dobili strateškega partnerja in če bi načrtovano strategijo lastnikov izpeljali v celoti, je pojasnil Matjaž Strmec, direktor Secopa, ki zdaj zaposluje 970 ljudi. A poleg napovedanih okoli 700 odpuščenih bi lahko tudi ti ostali brez dela, če partnerja ne bi našli. A o tem po Strmčevih besedah sploh ne razmišljajo: Zagotoviti moramo, da bo v tem okolju ostalo več delovnih mest kot samo 350, zato smo odprti za vse, ki so pripravljeni priti. O tem, da strateškega partnerja ne bi dobili, sploh ne razmišljamo.Matjaž Strmec, direktor Secopa Iskanje strateškega partnerja naj bi potekalo vsaj tako hitro kot druga dejavnost, s katero se bodo letos ukvarjali v Secopu; selitev montažnih linij na Slovaško, je povedal Strmec. ### Odziv: Secop. Partnerja bo iskala tudi vlada, a odpuščanje bo, tudi če ga najdejo.

Radečane je zbudilo pokanje Na okrožnem sodišču je sodni senat, ki mu predseduje Marjana Topolovec Dolinšek, včeraj nadaljeval z zaslišanjem številnih prič,predvsem Radečanov, ki jih je 10. oktobra pred natanko 16 leti okoli pol štirih zjutraj zbudilopokanje pred takratnim Mladinskim klubom. Tistega dne je prišlo do streljanja, ki bi se lahkokončalo tragično. Obtožnica Zdravka Šobo bremeni poskusa umora, Tomaža Starino pa napeljevanja k umoru, saj naj bi prvi na njegovo prigovarjanje zavtomatsko puško kalašnikov streljal na BMW, v katerem sta sedela Robert Ribič in Branko Jevševar, ki naj bi bila s Starino v sporu zaradi droge. Ribič je zaradipoškodb, ki jih je dobil, pristal na invalidskem vozičku. Vsi slišali, a slabo videli “ Mislil sem, da mečejo petarde,” je povedal Samo Perpar, slikar, ki se je pred 12 leti iz Radeč preselil v Ljubljano, innadaljeval: “ Šele nato sem videl človeka, ki se je sključen vzpenjal po stopnicah proti šoli in na vrhuponovno streljal.” Podobno so povedale druge priče, a zaradi slabe svetlobe moškega ni bilomogoče prepoznati. Zdaj 90-letna Dragica Simončič pa je celo slišala dekle, ki je zavpilo: “ Tomaž ali Matjaž, ne vem več natanko, nehaj!” Senat je zaslišal tudi Katjo Bašič, nekdanjo inšpektorico na ministrstvu za notranje zadeve, odgovorno zamladoletniško kriminaliteto, h kateri so po dogodku na pogovor pripeljali Nino Prah, takratno še mladoletno Starinovo dekle, ki naj bi bila priča dogodku, aje svoje izjave precej spreminjala. Bašičeva je razložila, da ji je Prahova povedala, da jo jeStarina zlorabil, ona pa mu je dala alibi. Rekonstrukcija Sodni senat je včeraj pozno popoldne sklenil, da bodo 5. novembra v Radečah, na istem kraju,kjer naj bi pred 16 leti prišlo do streljanja, izvedli rekonstrukcijo dogodka. Predsednica senataje že na včerajšnji obravnavi pridobila privoljenje številnih prič, da bodo dovolile vstop vstanovanja in pogled na kraj dejanja skozi okna, skozi katera so tudi sami pogledovali proti krajudejanja.

Zaslišanje prič iz Radeč glede poskusa umora pred 16 leti se nadaljuje. Obtožnica Šobo bremeni poskusa umora, Starino pa napeljevanja k umoru.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Radečane je zbudilo pokanje Na okrožnem sodišču je sodni senat, ki mu predseduje Marjana Topolovec Dolinšek, včeraj nadaljeval z zaslišanjem številnih prič,predvsem Radečanov, ki jih je 10. oktobra pred natanko 16 leti okoli pol štirih zjutraj zbudilopokanje pred takratnim Mladinskim klubom. Tistega dne je prišlo do streljanja, ki bi se lahkokončalo tragično. Obtožnica Zdravka Šobo bremeni poskusa umora, Tomaža Starino pa napeljevanja k umoru, saj naj bi prvi na njegovo prigovarjanje zavtomatsko puško kalašnikov streljal na BMW, v katerem sta sedela Robert Ribič in Branko Jevševar, ki naj bi bila s Starino v sporu zaradi droge. Ribič je zaradipoškodb, ki jih je dobil, pristal na invalidskem vozičku. Vsi slišali, a slabo videli “ Mislil sem, da mečejo petarde,” je povedal Samo Perpar, slikar, ki se je pred 12 leti iz Radeč preselil v Ljubljano, innadaljeval: “ Šele nato sem videl človeka, ki se je sključen vzpenjal po stopnicah proti šoli in na vrhuponovno streljal.” Podobno so povedale druge priče, a zaradi slabe svetlobe moškega ni bilomogoče prepoznati. Zdaj 90-letna Dragica Simončič pa je celo slišala dekle, ki je zavpilo: “ Tomaž ali Matjaž, ne vem več natanko, nehaj!” Senat je zaslišal tudi Katjo Bašič, nekdanjo inšpektorico na ministrstvu za notranje zadeve, odgovorno zamladoletniško kriminaliteto, h kateri so po dogodku na pogovor pripeljali Nino Prah, takratno še mladoletno Starinovo dekle, ki naj bi bila priča dogodku, aje svoje izjave precej spreminjala. Bašičeva je razložila, da ji je Prahova povedala, da jo jeStarina zlorabil, ona pa mu je dala alibi. Rekonstrukcija Sodni senat je včeraj pozno popoldne sklenil, da bodo 5. novembra v Radečah, na istem kraju,kjer naj bi pred 16 leti prišlo do streljanja, izvedli rekonstrukcijo dogodka. Predsednica senataje že na včerajšnji obravnavi pridobila privoljenje številnih prič, da bodo dovolile vstop vstanovanja in pogled na kraj dejanja skozi okna, skozi katera so tudi sami pogledovali proti krajudejanja. ### Odziv: Zaslišanje prič iz Radeč glede poskusa umora pred 16 leti se nadaljuje. Obtožnica Šobo bremeni poskusa umora, Starino pa napeljevanja k umoru.

"Nočem biti minister za represijo" Notranji minister Gregor Virant se je po sestanku s predstavniki vstajnikov odločil, da ne bodo spreminjali zakona o javnih zbiranjih. Poudaril je, da je pravica do zbiranja in mirnega zborovanja ena temeljnih ustavnih svoboščin, kar je treba spoštovati. "Tudi sicer imam kar precej simpatij do vstajniškega gibanja. Mislim, da je in še bo precej prispevalo k prečiščenju politike v Sloveniji," je dodal. Po ministrovih besedah je sicer novela zakona nastala v strokovnih službah na ministrstvu, sam pa ji v tisti fazi ni posvečal "kakšne posebne pozornosti". Ob tem pa je povedal, da so spremembe nastale z dobrimi nameni, in sicer zagotoviti večjo varnost, ne pa ogrožati svobodo. A ko se med ljudmi pojavi vtis, da želi država omejevati svobodo, je treba te zadeve ustaviti, je dejal Virant. Kot pravi, ne želi biti "minister za represijo", saj kot liberalec zagovarja človekove pravice in svoboščine. Kaj je bilo v osnutku? Predlog zakona se je osredotočal predvsem na neprijavljene shode. Po eni strani bi z njim povečali pristojnosti policije, po drugi pa bi zvišal kazni za domnevne organizatorje takšnih shodov. Vstajniki so bili ob branju osnutka ogorčeni.

Virant umaknil zakon, ki bi zaostril zakonodajo na področju javnih zbiranj.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: "Nočem biti minister za represijo" Notranji minister Gregor Virant se je po sestanku s predstavniki vstajnikov odločil, da ne bodo spreminjali zakona o javnih zbiranjih. Poudaril je, da je pravica do zbiranja in mirnega zborovanja ena temeljnih ustavnih svoboščin, kar je treba spoštovati. "Tudi sicer imam kar precej simpatij do vstajniškega gibanja. Mislim, da je in še bo precej prispevalo k prečiščenju politike v Sloveniji," je dodal. Po ministrovih besedah je sicer novela zakona nastala v strokovnih službah na ministrstvu, sam pa ji v tisti fazi ni posvečal "kakšne posebne pozornosti". Ob tem pa je povedal, da so spremembe nastale z dobrimi nameni, in sicer zagotoviti večjo varnost, ne pa ogrožati svobodo. A ko se med ljudmi pojavi vtis, da želi država omejevati svobodo, je treba te zadeve ustaviti, je dejal Virant. Kot pravi, ne želi biti "minister za represijo", saj kot liberalec zagovarja človekove pravice in svoboščine. Kaj je bilo v osnutku? Predlog zakona se je osredotočal predvsem na neprijavljene shode. Po eni strani bi z njim povečali pristojnosti policije, po drugi pa bi zvišal kazni za domnevne organizatorje takšnih shodov. Vstajniki so bili ob branju osnutka ogorčeni. ### Odziv: Virant umaknil zakon, ki bi zaostril zakonodajo na področju javnih zbiranj.

Nekateri ostro proti, drugi zelo za kvorum Ustavne spremembe. Po prvih pripombah poslanskih skupin (PS) na delovno besedilo novega 90. člena ustave, ki ureja referendume, spremembam ne kaže dobro. Po tem predlogu bi lahko referendum zahtevalo samo 40 tisoč volilcev in ne več tretjina poslancev ali državni svet, prepovedani bi bili referendumi o nujnih ukrepih, fiskalnih zakonih in v primeru protiustavnih posledic, določila pa bi se tudi najmanj 40-odstotna udeležba (kvorum) za veljavnost referenduma. V PS SLS so uvedbo kvoruma že ostro zavrnili. Menijo, da bi nasprotniki referenduma s spodbujanjem neudeležbe dosegli neveljavnost, podpirajo pa omejitev predlagateljstva in tem. Zadržani do kvoruma so tudi v SDS, kjer sicer predlagajo še uvedbo referendumskega dne, pa tudi v SD, kjer menijo, da je kvorum v osnutku “opredeljen razmeroma visoko”. V PS Pozitivna Slovenija pa kvorum izrecno zahtevajo, prav tako omejitev tem. Nad omejevanjem teh niso navdušeni v Državljanski listi, vendar so za kompromis, če bosta sprejeti prvi dve spremembi. Tako v SD kot v NSi pa bi si želeli, da bi lahko referendum še vedno sklicalo 60 poslancev. Menda naj bi se PS o spremembah spet pogovarjale prihodnji teden.

Referendumi. Načelna podpora spremembam ustave je, vendar se stranke razhajajo v podrobnostih.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Nekateri ostro proti, drugi zelo za kvorum Ustavne spremembe. Po prvih pripombah poslanskih skupin (PS) na delovno besedilo novega 90. člena ustave, ki ureja referendume, spremembam ne kaže dobro. Po tem predlogu bi lahko referendum zahtevalo samo 40 tisoč volilcev in ne več tretjina poslancev ali državni svet, prepovedani bi bili referendumi o nujnih ukrepih, fiskalnih zakonih in v primeru protiustavnih posledic, določila pa bi se tudi najmanj 40-odstotna udeležba (kvorum) za veljavnost referenduma. V PS SLS so uvedbo kvoruma že ostro zavrnili. Menijo, da bi nasprotniki referenduma s spodbujanjem neudeležbe dosegli neveljavnost, podpirajo pa omejitev predlagateljstva in tem. Zadržani do kvoruma so tudi v SDS, kjer sicer predlagajo še uvedbo referendumskega dne, pa tudi v SD, kjer menijo, da je kvorum v osnutku “opredeljen razmeroma visoko”. V PS Pozitivna Slovenija pa kvorum izrecno zahtevajo, prav tako omejitev tem. Nad omejevanjem teh niso navdušeni v Državljanski listi, vendar so za kompromis, če bosta sprejeti prvi dve spremembi. Tako v SD kot v NSi pa bi si želeli, da bi lahko referendum še vedno sklicalo 60 poslancev. Menda naj bi se PS o spremembah spet pogovarjale prihodnji teden. ### Odziv: Referendumi. Načelna podpora spremembam ustave je, vendar se stranke razhajajo v podrobnostih.

Prva tu, kmalu še dve Občina Šentrupert je pri novem vrtcu v duhu vizije energetske neodvisnosti in okolju prijaznega prometa postavila polnilno mesto za električna vozila, je povedal župan Rupert Gole. Naložba je stala šest tisoč evrov. Nujna elektronska kartica Da v svojem kraju postavijo polnilno mesto za vozila, so se odločili, ker je kakovost zraka eden od večjih problemov danes. S tem po navedbah Petre Krnc, predstavnice za odnose z javnostmi v občini, svojim občanom in turistom ponujajo možnost uporabe nove generacije alternativnih energij v transportu. "Ne glede na to, ali gre za električni skuter, avto, kombi ali hibridno vozilo," je pristavila. Za dostop do uporabe polnilnega mesta mora uporabnik dobiti elektronsko kartico. "V Šentrupertu jih je na voljo 50 in so za zdaj brezplačne," je pojasnila Krnčeva. Sledijo viziji Vizija občine. So energetska neodvisnost, uporaba obnovljivih virov energije in učinkovita raba energije. Tako imajo v kleti novega vrtca že kotlovnico na lesno biomaso, s katero se ogreva šolski kompleks. V načrtu še dve Novo polnilnico in brezogljični električni avto naj bi pri svojem delu uporabljala tudi nova medobčinska redarska služba, je povedal Gole. Tak avto lahko z enim polnjenjem, ki traja do osem ur, prevozi okoli 130 kilometrov, kar bi zadoščalo za potrebe medobčinskega redarstva in inšpektorata. V občini sicer že načrtujejo postavitev naslednjih polnilnic, čeprav natančno mesto postavitve še ni znano. V celoti naj bi ju plačala Služba vlade Republike Slovenije za podnebne spremembe.

Polnilnica. Ena od prvih za električna vozila na Dolenjskem je v Šentrupertu.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Prva tu, kmalu še dve Občina Šentrupert je pri novem vrtcu v duhu vizije energetske neodvisnosti in okolju prijaznega prometa postavila polnilno mesto za električna vozila, je povedal župan Rupert Gole. Naložba je stala šest tisoč evrov. Nujna elektronska kartica Da v svojem kraju postavijo polnilno mesto za vozila, so se odločili, ker je kakovost zraka eden od večjih problemov danes. S tem po navedbah Petre Krnc, predstavnice za odnose z javnostmi v občini, svojim občanom in turistom ponujajo možnost uporabe nove generacije alternativnih energij v transportu. "Ne glede na to, ali gre za električni skuter, avto, kombi ali hibridno vozilo," je pristavila. Za dostop do uporabe polnilnega mesta mora uporabnik dobiti elektronsko kartico. "V Šentrupertu jih je na voljo 50 in so za zdaj brezplačne," je pojasnila Krnčeva. Sledijo viziji Vizija občine. So energetska neodvisnost, uporaba obnovljivih virov energije in učinkovita raba energije. Tako imajo v kleti novega vrtca že kotlovnico na lesno biomaso, s katero se ogreva šolski kompleks. V načrtu še dve Novo polnilnico in brezogljični električni avto naj bi pri svojem delu uporabljala tudi nova medobčinska redarska služba, je povedal Gole. Tak avto lahko z enim polnjenjem, ki traja do osem ur, prevozi okoli 130 kilometrov, kar bi zadoščalo za potrebe medobčinskega redarstva in inšpektorata. V občini sicer že načrtujejo postavitev naslednjih polnilnic, čeprav natančno mesto postavitve še ni znano. V celoti naj bi ju plačala Služba vlade Republike Slovenije za podnebne spremembe. ### Odziv: Polnilnica. Ena od prvih za električna vozila na Dolenjskem je v Šentrupertu.

Poslovneži jedo manj Krizo vse bolj občuti tudi okoli 200 zaposlenih v podjetju Gorenje gostinstvo,ki ima kar šest poslovnih enot. Poleg Samopostrežne restavracije za zaposlene v Gorenju upravljajoHotel Paka, Vilo Herberstein in še tri restavracije, ukvarjajo pa se tudi s keteringom. “Krizo močno čutimo, a upamo, da se bo stanje do konca leta stabiliziralo, sicer bi to lahkoimelo za nas dolgoročne posledice. Za zdaj je prihodkov za 15 odstotkov manj; najbolj se to pozna vSamopostrežni restavraciji. V Vili Herberstein je za okoli 30 odstotkov prometa manj, saj očitnovarčujejo tudi poslovneži in drugi,” pravi Vlado Verdnik, pomočnik direktorice Gorenja gostinstvo za marketing. Manj obrokov Manj naročil. Vsak dan v Gorenju pripravijo okoli 900 obrokov manj. Težava so neplačniki Verdnik pravi, da velike težave predstavljajo tisti, ki Gorenju gostinstvo dolgujejo tudi ponekaj deset tisoč evrov. “Za zdaj smo likvidni, a se nam ne zdi korektno, da dolžniki računov ne plačajo. Poleg drugihnam dolguje znan športni klub iz tujine, ki sicer drago plačuje prestope športnikov,” položajopisuje Verdnik. Za zdaj ne odpuščajo “V podjetju uporabljamo notranje rezerve in zaposlene po potrebah razporejamo znotraj svojihenot. Ker se je kar nekaj delavcev tudi upokojilo, odpuščanj ni bilo. Hkrati smo za pol ure na danskrajšali delovni čas in v nekaterih enotah tudi obratovalni čas,” dodaja Verdnik.Primanjkljaje ur zaposleni nadomeščajo tudi z delom na keteringih.

Gorenje gostinstvo krizo zelo občuti. V Vili Herberstein so obiske najbolj omejili poslovneži. Problem predstavljajo tudi neplačniki, med njimi tuji športni klub.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Poslovneži jedo manj Krizo vse bolj občuti tudi okoli 200 zaposlenih v podjetju Gorenje gostinstvo,ki ima kar šest poslovnih enot. Poleg Samopostrežne restavracije za zaposlene v Gorenju upravljajoHotel Paka, Vilo Herberstein in še tri restavracije, ukvarjajo pa se tudi s keteringom. “Krizo močno čutimo, a upamo, da se bo stanje do konca leta stabiliziralo, sicer bi to lahkoimelo za nas dolgoročne posledice. Za zdaj je prihodkov za 15 odstotkov manj; najbolj se to pozna vSamopostrežni restavraciji. V Vili Herberstein je za okoli 30 odstotkov prometa manj, saj očitnovarčujejo tudi poslovneži in drugi,” pravi Vlado Verdnik, pomočnik direktorice Gorenja gostinstvo za marketing. Manj obrokov Manj naročil. Vsak dan v Gorenju pripravijo okoli 900 obrokov manj. Težava so neplačniki Verdnik pravi, da velike težave predstavljajo tisti, ki Gorenju gostinstvo dolgujejo tudi ponekaj deset tisoč evrov. “Za zdaj smo likvidni, a se nam ne zdi korektno, da dolžniki računov ne plačajo. Poleg drugihnam dolguje znan športni klub iz tujine, ki sicer drago plačuje prestope športnikov,” položajopisuje Verdnik. Za zdaj ne odpuščajo “V podjetju uporabljamo notranje rezerve in zaposlene po potrebah razporejamo znotraj svojihenot. Ker se je kar nekaj delavcev tudi upokojilo, odpuščanj ni bilo. Hkrati smo za pol ure na danskrajšali delovni čas in v nekaterih enotah tudi obratovalni čas,” dodaja Verdnik.Primanjkljaje ur zaposleni nadomeščajo tudi z delom na keteringih. ### Odziv: Gorenje gostinstvo krizo zelo občuti. V Vili Herberstein so obiske najbolj omejili poslovneži. Problem predstavljajo tudi neplačniki, med njimi tuji športni klub.

Proti svobodni izbiri dimnikarja Ministstvo je pripravilo predlog, po katerem bi čez dobre tri mesece ukinili koncesije za dimnikarske storitve, kar pomeni, da bi lahko na dom poklicali katerega koli licenciranega dimnikarja. Zdaj izbrana dimnikarska podjeta skrbijo za določeno področje. Glavni problem je, kdo bo imel v prihodnje nadzor nad tem, ali so kurilne naprave bile pregledane. Bodo inpšekcije nadzorovale 500 tisoč kurišč? Veliko nalog se nalaga državnim in občinskim inšpekcijskim službe, ki so po mnenju nasprotnikov spremembe "že sedaj kadrovsko ter finančno podhranjene, zato obstaja resna skrb, da te ne bodo zmogle izvajati ustreznega obsežnega nadzora nad uporabniki in izvajalci dimnikarskih storitev, kar lahko resno ogrozi varnost ter zdravje ljudi". V Sloveniji je namreč več kot 500 tisoč kurilnih naprav. "Ureditev, ki jo predlaga predlog zakona, prenaša velik del odgovornosti skrbi za oskrbo kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav na uporabnike. Obenem pa ni vzpostavljen niti en delujoči mehanizem, ki bi omogočal in zagotavljal, da se oskrba ter nadzor resnično izvajata na vseh napravah. Takšna sprememba pomeni drastično znižanje okoljevarstvene, požarne in zdravstvene varnosti ljudi," pravi Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Samo januarja 200 požarov v dimnikih, ki niso bili pregledani Pričakujejo namreč, da se lastniki kurilnih naprav ne bodo prijavili k licenčnim izvajalcem dimnikarskih storitev, saj bo to po novem zakonu prostovoljno. To pomeni, da bo veliko kurišč ostalo nepregledanih, kar bo povečalo število nesreč, požarov in onesnaževanja okolja. Samo januarja letos je bilo zaradi nepregledanih kurišč okrog 200 dimniških požarov. Storitev na trgu, ceno pa bi določala država Kdor ne bi imel pregledane naprave, bi sicer tvegal 200 evrov globe, je dejal Aleksander Županek, predsednik komisije za dimnikarsko dejavnost pri Zbornici komunalnega gospodarstva. Po njegovem mnenju je sporno, da lahko uporabnik izbira, izvajalec pa ne sme, nelogično se mu zdi tudi, da je izbira na trgu, ceno pa bo določila država. Izpostavil je še, da bi lahko dimnikarji iz EU lahko dejavnost izvajali pri nas in ne bodo potrebovali licenc (če jih njihova država ne zahteva), medtem ko jih bodo naši dimnikarji morali imeti, je po poročanju STA dejal Županek. Namesto koncesij licence Ministrstvo za okolje in prostor se je na očitke odzvalo z besedami, da bodo dimnikarske storitve z novim predlogom zakona še naprej regulirana dejavnost, le da bodo namesto koncesij potrebene licence, dejavnost pa bodo lahko opravljali tudi "mali" dimnikarji, ne le veliki. "Ministrstvo še vedno zagovarja javni interes, da zaščitimo okolje, požarno varnost ter premoženje in zdravje ljudi. Zato to ne more biti tržna dejavnost in mora biti še vedno regulirana," je v izjavi za medije po navedbah STA poudarila generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu Tanja Bolte. "S predlogom zakona odpiramo trg in želimo spodbuditi konkurenčnost." Vsak uporabnik kurilne naprave bo moral izbrati dimnikarja in z njim podpisati izjavo. To bo treba predložiti v evidenco, ki jo vodi ministrstvo. Dimnikarja bo lahko zamenjal, in sicer med 15. majem in 15. septembrom tekočega leta, to pa bo lahko storil enkrat na leto. dezurni@zurnal24.si

Predlog ukinitve dimnikarske službe je slabo premišljen in nedorečen, so se danes na novinarski konferenci strinjali Zbornica komunalnega gospodarstva, več sekcij pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Inženirska zbornica Slovenije in Zveza ekoloških gibanj Slovenije.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Proti svobodni izbiri dimnikarja Ministstvo je pripravilo predlog, po katerem bi čez dobre tri mesece ukinili koncesije za dimnikarske storitve, kar pomeni, da bi lahko na dom poklicali katerega koli licenciranega dimnikarja. Zdaj izbrana dimnikarska podjeta skrbijo za določeno področje. Glavni problem je, kdo bo imel v prihodnje nadzor nad tem, ali so kurilne naprave bile pregledane. Bodo inpšekcije nadzorovale 500 tisoč kurišč? Veliko nalog se nalaga državnim in občinskim inšpekcijskim službe, ki so po mnenju nasprotnikov spremembe "že sedaj kadrovsko ter finančno podhranjene, zato obstaja resna skrb, da te ne bodo zmogle izvajati ustreznega obsežnega nadzora nad uporabniki in izvajalci dimnikarskih storitev, kar lahko resno ogrozi varnost ter zdravje ljudi". V Sloveniji je namreč več kot 500 tisoč kurilnih naprav. "Ureditev, ki jo predlaga predlog zakona, prenaša velik del odgovornosti skrbi za oskrbo kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav na uporabnike. Obenem pa ni vzpostavljen niti en delujoči mehanizem, ki bi omogočal in zagotavljal, da se oskrba ter nadzor resnično izvajata na vseh napravah. Takšna sprememba pomeni drastično znižanje okoljevarstvene, požarne in zdravstvene varnosti ljudi," pravi Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Samo januarja 200 požarov v dimnikih, ki niso bili pregledani Pričakujejo namreč, da se lastniki kurilnih naprav ne bodo prijavili k licenčnim izvajalcem dimnikarskih storitev, saj bo to po novem zakonu prostovoljno. To pomeni, da bo veliko kurišč ostalo nepregledanih, kar bo povečalo število nesreč, požarov in onesnaževanja okolja. Samo januarja letos je bilo zaradi nepregledanih kurišč okrog 200 dimniških požarov. Storitev na trgu, ceno pa bi določala država Kdor ne bi imel pregledane naprave, bi sicer tvegal 200 evrov globe, je dejal Aleksander Županek, predsednik komisije za dimnikarsko dejavnost pri Zbornici komunalnega gospodarstva. Po njegovem mnenju je sporno, da lahko uporabnik izbira, izvajalec pa ne sme, nelogično se mu zdi tudi, da je izbira na trgu, ceno pa bo določila država. Izpostavil je še, da bi lahko dimnikarji iz EU lahko dejavnost izvajali pri nas in ne bodo potrebovali licenc (če jih njihova država ne zahteva), medtem ko jih bodo naši dimnikarji morali imeti, je po poročanju STA dejal Županek. Namesto koncesij licence Ministrstvo za okolje in prostor se je na očitke odzvalo z besedami, da bodo dimnikarske storitve z novim predlogom zakona še naprej regulirana dejavnost, le da bodo namesto koncesij potrebene licence, dejavnost pa bodo lahko opravljali tudi "mali" dimnikarji, ne le veliki. "Ministrstvo še vedno zagovarja javni interes, da zaščitimo okolje, požarno varnost ter premoženje in zdravje ljudi. Zato to ne more biti tržna dejavnost in mora biti še vedno regulirana," je v izjavi za medije po navedbah STA poudarila generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu Tanja Bolte. "S predlogom zakona odpiramo trg in želimo spodbuditi konkurenčnost." Vsak uporabnik kurilne naprave bo moral izbrati dimnikarja in z njim podpisati izjavo. To bo treba predložiti v evidenco, ki jo vodi ministrstvo. Dimnikarja bo lahko zamenjal, in sicer med 15. majem in 15. septembrom tekočega leta, to pa bo lahko storil enkrat na leto. dezurni@zurnal24.si ### Odziv: Predlog ukinitve dimnikarske službe je slabo premišljen in nedorečen, so se danes na novinarski konferenci strinjali Zbornica komunalnega gospodarstva, več sekcij pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Inženirska zbornica Slovenije in Zveza ekoloških gibanj Slovenije.

Za boljšo varnost osebnih podatkov Novela naj bi poleg tega zagotovila preglednejše informacije poslovnim subjektom o predpisih zaopravljanje posameznih gospodarskih dejavnosti ter uvedla učinkovitejše delovanje sistema Vse naenem mestu (VEM). Vlada se je seznanila z novim Rehnovim predlogom Zunanji minister Samuel Žbogar je vlado izčrpno seznanil z novim predlogom evropskega komisarja zaširitev Ollija Rehna za rešitev vprašanja slovensko-hrvaške meje, a ta sklepov nisprejela, je po seji vlade povedal premier Borut Pahor. EMŠO ne bo javno objavljen Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec je med bistvenimi novostmi predloga novele zakona izpostavil, daenotna matična številka občana (emšo) družbenikov, zastopnikov in nadzornikov podjetij v evidenciAgencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) ne bo smela biti javno objavljena. Niti izpisiz sodnega registra na sme vsebovati emša, razen v točno določenih primerih, je dejal. Medtem ko so pogoji za opravljanje gospodarske dejavnosti zdaj razpršeni po množicidokumentov in s tem razmeroma nepregledni, pa se z novelo zakona uvaja enoten register teh pogojev.Pripravili ga bodo na ministrstvu za gospodarstvo. Z novelo zakona se poleg tega zasleduje cilj učinkovitejšega nadzora nad sistemom točk VEM.Tako se urejata obveznost teh točk ter nadzor nad njihovim poslovanjem, predvsem pa razlogi zaodvzem dovoljenja za opravljanje VEM-storitve, je povedal Škrlec. O sprejemu novele zakona, ki je bila v razpravi deležna podpore poslanskih skupin, bo DZglasoval še danes.

DZ je opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o sodnem registru, s katero jasneje ureja obdelavo osebnih podatkov.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Za boljšo varnost osebnih podatkov Novela naj bi poleg tega zagotovila preglednejše informacije poslovnim subjektom o predpisih zaopravljanje posameznih gospodarskih dejavnosti ter uvedla učinkovitejše delovanje sistema Vse naenem mestu (VEM). Vlada se je seznanila z novim Rehnovim predlogom Zunanji minister Samuel Žbogar je vlado izčrpno seznanil z novim predlogom evropskega komisarja zaširitev Ollija Rehna za rešitev vprašanja slovensko-hrvaške meje, a ta sklepov nisprejela, je po seji vlade povedal premier Borut Pahor. EMŠO ne bo javno objavljen Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec je med bistvenimi novostmi predloga novele zakona izpostavil, daenotna matična številka občana (emšo) družbenikov, zastopnikov in nadzornikov podjetij v evidenciAgencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) ne bo smela biti javno objavljena. Niti izpisiz sodnega registra na sme vsebovati emša, razen v točno določenih primerih, je dejal. Medtem ko so pogoji za opravljanje gospodarske dejavnosti zdaj razpršeni po množicidokumentov in s tem razmeroma nepregledni, pa se z novelo zakona uvaja enoten register teh pogojev.Pripravili ga bodo na ministrstvu za gospodarstvo. Z novelo zakona se poleg tega zasleduje cilj učinkovitejšega nadzora nad sistemom točk VEM.Tako se urejata obveznost teh točk ter nadzor nad njihovim poslovanjem, predvsem pa razlogi zaodvzem dovoljenja za opravljanje VEM-storitve, je povedal Škrlec. O sprejemu novele zakona, ki je bila v razpravi deležna podpore poslanskih skupin, bo DZglasoval še danes. ### Odziv: DZ je opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o sodnem registru, s katero jasneje ureja obdelavo osebnih podatkov.

Nepopisno veselje pri ZL "Ljudje so očitno naveličani laganja in koruptivne politike, ki ne počne nič drugega kot da uničuje državo, ekonomijo," je prepričan eden od vodij ZL Matjaž Hanžek. Koalicija, ki si bo postavila konkretne roke Medtem so v SMC že napovedali, da so se o sestavljanju prihodnje vladajoče koalicije pripravljeni dogovarjati tudi z ZL. "O koaliciji smo se pripravljeni pogovarjati pod pogoji, da se ustavi proces privatizacije, se uvede plačno razmerje ena proti pet, da se odločno zoprstavimo korupciji in davčnim oazam. Če bi se lahko dogovorili s koalicijskimi partnerji o teh ključnih točkah, ne vidimo težav. Težavo vidimo v tem, da glede na  vse ostale stranke, ki so se prebile v parlament, zagovarjamo diametralno nasprotno. Ostale stranke so del liberalnega konsenza in so podlegle interesom kapitala, ZL pa stoji odločno na strani dela. Težko si predstavljamo, da bi lahko bila koalicijska pogajanja uspešna, bomo pa se jih udeležili, " poudarja Luka Mesec. Pomisleke pa ima tudi Matjaž Hanžek. "Ne vem, kako smo lahko kompatibilni z nekom, ki skoraj nima programa," pravi. S. H. H. ZL je pripravljena stopiti v bodočo vlado. Povabilo zmagovalca teh volitev Stranke Mira Cerarja (SMC), tako Hanžek, pričakujejo. "Za nas je sprejemljiva takšna koalicija, ki bo sprejela tudi del našega programa in zelo konkretno datumsko navedla, kdaj bo ta program uresničila. Prvič, da bo ustavila to nesmiselno varčevanje, sprejela spremembe zakonodaje, po kateri bodo tudi delavci lažje soupravljali podjetja, ustanavljali zadruge in to ne le v kmetijstvu. Dalje, da dosežemo vrnitev denarja iz raznih davčnih oaz in da se končno začnejo spoštovati institucije pravne države, ampak ne na cesti," napoveduje Hanžek. Prepričan je, da bo predvsem ugled institucijam pravne države težko povrniti,"če ljudje mislijo, da politiki ne smejo biti obsojeni". ZL se bo skušala tudi sama čim bolj prispevati k temu, da se  bodoča vlada začne čim prej sestavljati. "Potrebni so čim prejšnji pogovori med strankami," dodaja Hanžek. Po nekajmesečni volilni kampanji med ljudmi si bo zdaj, tako kot tudi večina ostalih v ZL, vzel nekaj časa za počitek in osebne aktivnosti. "Danes sem že začel. Čistil sem po računalniku in začel brati knjigo Elita oblasti." Dejal je še, da minister ne bo. Imajo kandidata Lara Jankovič pa pravi, da se bo po kampanji "najprej dobro naspala in odpočila, ker se moram. Zelo hitro nas namreč čaka delo, pogovori s strankami." Tako kot Hanžek tudi ona verjame in upa, da ZL prejme povabila za sooblikovanje prihodnje vlade. "Upam, da se bomo strinjali glede programa te bodoče vlade. Če bo tako, bomo v koalicijo vstopili. V ZL postavljamo človeka pred kapital, smo za delavske prevzeme in za omejevanje mandatov ter prepoved opravljanja funkcij pravnomočno obsojenim," poudarja Jankoviceva. Osebno verjame, da ZL lahko ponudi kandidata, ki bi lahko prevzel tudi vodenje področja pravosodja. Vseeno pa se zaveda, da Slovenija nove vlade še ne bo dobila tako hitro. "Bojim se, da so v marsikateri stranki že v kampanji pokazali svojo nekulturo, pustili slab vtis, zato mislim da bodo zdaj žal poskušali še z raznimi podtikanji in rušenjem vseh poskusov čimprejšnjega oblikovanja vlade." Mediji so diskriminirali! Franc Žnidaršič, vodja Demokratične stranke dela kot ene od treh strank ZL, pravi, da je osebno pričakoval okoli petodstotno podporo državljanov. "To, da smo si na volitvah pridobili šest poslancev, je zame velik uspeh. Nisem niti pričakoval, da nam bo podpora tako naglo rasla," dodaja. A brez združitve treh strank oziroma njihovih sorodnih programov, takšega uspeha na volitvah ne bi dosegli, je prepričan. "Vsi smo usmerjeni v ljudi, ki so potegnili kratko pri delitvi dobička, ki so ga soustvarili. Tisti, ki so ustvarjali so dobili enostavno premalo," pravi. Tri stranke so v predvolilnem času tako "spravile v pogon vse razpoložljivo članstvo na terenu. Bili smo res povsod".  Na edino in hkrati največjo oviro pri predstavljanju svojega programa so v ZL, tako Žnidaršič, naleteli v medijih. "Mediji so nas diskriminirali. Do volilnega molka," dodaja Žnidaršič.  Pravi, da pred njimi ni bilo kamer kot pred kakšnim zapornikom. Eden od bodočih poslancev iz vrst ZL bo zagotovo Luka Mesec, ki so ga mediji med predvolilno kampanjo označili kot enega najbolj karizmatičnih predstavnikov ZL. "Osebno se v tem mandatu ne vidim kot minister. Imamo pa v ZL kar precej sposobnih kandidatov, ki so sposobni prevzeti vodenje gospodarskega resorja, zdravstvenega pa tudi pravosodja," pravi Mesec. Meni, da je Cerar velika uganka, saj se v predvolilnem času ni želel podrobno o programu, odločil se je, da bo karte razkril šele po volitvah, je dejal Mesec. Dodaja, da ne bodo pristajali na politiko kvazireform, saj taka politika vodi le v krizo. Prepričan je, da ima ZL veliko strokovnih kandidatov, ki so sposobni opravljati ministrsko funkcijo. "V koalicijo pa se lahko podamo le, če tisti, ki bodo oblikovali bodočo vlado prevzeli bistvene točke našega programa." Pričakuje povabilo zmagovalcev teh volitev, SMC, k pogovorom o sooblikovanju bodoče vlade: "Verjetno bo ponudil vsem." Po njegovem mnenju bo Cerar težak pogajalec, saj da je izražal nagnjena, ki so v nasprotju z njihovimi poudarki, kot primer je navedel privatizacijo, ki jo v ZL odklanjajo. Opozarja, da bo novo vodstvo vodenje države moralo prevzeti čim prej. "Morali bi začeti delati se pred lokalnimi volitvami," je prepričan Žnidaršič.

Zmagovalec volitev si želi sodelovanja z Združeno levico in že ponujajo roko.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Nepopisno veselje pri ZL "Ljudje so očitno naveličani laganja in koruptivne politike, ki ne počne nič drugega kot da uničuje državo, ekonomijo," je prepričan eden od vodij ZL Matjaž Hanžek. Koalicija, ki si bo postavila konkretne roke Medtem so v SMC že napovedali, da so se o sestavljanju prihodnje vladajoče koalicije pripravljeni dogovarjati tudi z ZL. "O koaliciji smo se pripravljeni pogovarjati pod pogoji, da se ustavi proces privatizacije, se uvede plačno razmerje ena proti pet, da se odločno zoprstavimo korupciji in davčnim oazam. Če bi se lahko dogovorili s koalicijskimi partnerji o teh ključnih točkah, ne vidimo težav. Težavo vidimo v tem, da glede na  vse ostale stranke, ki so se prebile v parlament, zagovarjamo diametralno nasprotno. Ostale stranke so del liberalnega konsenza in so podlegle interesom kapitala, ZL pa stoji odločno na strani dela. Težko si predstavljamo, da bi lahko bila koalicijska pogajanja uspešna, bomo pa se jih udeležili, " poudarja Luka Mesec. Pomisleke pa ima tudi Matjaž Hanžek. "Ne vem, kako smo lahko kompatibilni z nekom, ki skoraj nima programa," pravi. S. H. H. ZL je pripravljena stopiti v bodočo vlado. Povabilo zmagovalca teh volitev Stranke Mira Cerarja (SMC), tako Hanžek, pričakujejo. "Za nas je sprejemljiva takšna koalicija, ki bo sprejela tudi del našega programa in zelo konkretno datumsko navedla, kdaj bo ta program uresničila. Prvič, da bo ustavila to nesmiselno varčevanje, sprejela spremembe zakonodaje, po kateri bodo tudi delavci lažje soupravljali podjetja, ustanavljali zadruge in to ne le v kmetijstvu. Dalje, da dosežemo vrnitev denarja iz raznih davčnih oaz in da se končno začnejo spoštovati institucije pravne države, ampak ne na cesti," napoveduje Hanžek. Prepričan je, da bo predvsem ugled institucijam pravne države težko povrniti,"če ljudje mislijo, da politiki ne smejo biti obsojeni". ZL se bo skušala tudi sama čim bolj prispevati k temu, da se  bodoča vlada začne čim prej sestavljati. "Potrebni so čim prejšnji pogovori med strankami," dodaja Hanžek. Po nekajmesečni volilni kampanji med ljudmi si bo zdaj, tako kot tudi večina ostalih v ZL, vzel nekaj časa za počitek in osebne aktivnosti. "Danes sem že začel. Čistil sem po računalniku in začel brati knjigo Elita oblasti." Dejal je še, da minister ne bo. Imajo kandidata Lara Jankovič pa pravi, da se bo po kampanji "najprej dobro naspala in odpočila, ker se moram. Zelo hitro nas namreč čaka delo, pogovori s strankami." Tako kot Hanžek tudi ona verjame in upa, da ZL prejme povabila za sooblikovanje prihodnje vlade. "Upam, da se bomo strinjali glede programa te bodoče vlade. Če bo tako, bomo v koalicijo vstopili. V ZL postavljamo človeka pred kapital, smo za delavske prevzeme in za omejevanje mandatov ter prepoved opravljanja funkcij pravnomočno obsojenim," poudarja Jankoviceva. Osebno verjame, da ZL lahko ponudi kandidata, ki bi lahko prevzel tudi vodenje področja pravosodja. Vseeno pa se zaveda, da Slovenija nove vlade še ne bo dobila tako hitro. "Bojim se, da so v marsikateri stranki že v kampanji pokazali svojo nekulturo, pustili slab vtis, zato mislim da bodo zdaj žal poskušali še z raznimi podtikanji in rušenjem vseh poskusov čimprejšnjega oblikovanja vlade." Mediji so diskriminirali! Franc Žnidaršič, vodja Demokratične stranke dela kot ene od treh strank ZL, pravi, da je osebno pričakoval okoli petodstotno podporo državljanov. "To, da smo si na volitvah pridobili šest poslancev, je zame velik uspeh. Nisem niti pričakoval, da nam bo podpora tako naglo rasla," dodaja. A brez združitve treh strank oziroma njihovih sorodnih programov, takšega uspeha na volitvah ne bi dosegli, je prepričan. "Vsi smo usmerjeni v ljudi, ki so potegnili kratko pri delitvi dobička, ki so ga soustvarili. Tisti, ki so ustvarjali so dobili enostavno premalo," pravi. Tri stranke so v predvolilnem času tako "spravile v pogon vse razpoložljivo članstvo na terenu. Bili smo res povsod".  Na edino in hkrati največjo oviro pri predstavljanju svojega programa so v ZL, tako Žnidaršič, naleteli v medijih. "Mediji so nas diskriminirali. Do volilnega molka," dodaja Žnidaršič.  Pravi, da pred njimi ni bilo kamer kot pred kakšnim zapornikom. Eden od bodočih poslancev iz vrst ZL bo zagotovo Luka Mesec, ki so ga mediji med predvolilno kampanjo označili kot enega najbolj karizmatičnih predstavnikov ZL. "Osebno se v tem mandatu ne vidim kot minister. Imamo pa v ZL kar precej sposobnih kandidatov, ki so sposobni prevzeti vodenje gospodarskega resorja, zdravstvenega pa tudi pravosodja," pravi Mesec. Meni, da je Cerar velika uganka, saj se v predvolilnem času ni želel podrobno o programu, odločil se je, da bo karte razkril šele po volitvah, je dejal Mesec. Dodaja, da ne bodo pristajali na politiko kvazireform, saj taka politika vodi le v krizo. Prepričan je, da ima ZL veliko strokovnih kandidatov, ki so sposobni opravljati ministrsko funkcijo. "V koalicijo pa se lahko podamo le, če tisti, ki bodo oblikovali bodočo vlado prevzeli bistvene točke našega programa." Pričakuje povabilo zmagovalcev teh volitev, SMC, k pogovorom o sooblikovanju bodoče vlade: "Verjetno bo ponudil vsem." Po njegovem mnenju bo Cerar težak pogajalec, saj da je izražal nagnjena, ki so v nasprotju z njihovimi poudarki, kot primer je navedel privatizacijo, ki jo v ZL odklanjajo. Opozarja, da bo novo vodstvo vodenje države moralo prevzeti čim prej. "Morali bi začeti delati se pred lokalnimi volitvami," je prepričan Žnidaršič. ### Odziv: Zmagovalec volitev si želi sodelovanja z Združeno levico in že ponujajo roko.

Nadzornik Petrola prodal vse delnice družbe Predstavnik delavcev v nadzornem svetu Petrola Samo Gerdin je prodal svoje delnice družbe, je objavil Petrol na Seonetu. Zanje je iztržil dobrih 29 tisoč evrov. V nadzornem svetu Petrola so sicer trije predstavniki zaposlenih.

Samo Gerdin, predstavnik delavcev v nadzornem svetu Petrola, je včeraj prodal vse delnice družbe

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Nadzornik Petrola prodal vse delnice družbe Predstavnik delavcev v nadzornem svetu Petrola Samo Gerdin je prodal svoje delnice družbe, je objavil Petrol na Seonetu. Zanje je iztržil dobrih 29 tisoč evrov. V nadzornem svetu Petrola so sicer trije predstavniki zaposlenih. ### Odziv: Samo Gerdin, predstavnik delavcev v nadzornem svetu Petrola, je včeraj prodal vse delnice družbe

Kosti pred vhodom " Pred vhodom na destrniško pokopališče so na kupu zemlje človeške kosti. Česa tako groznega paše ne!" je v uredništvo poklical občan Destrnika. Ob našem obisku pokopališča kup zemlje predvhodom s človeškimi kostmi in razpadajočo krsto ni vzbujal pretiranega zanimanja obiskovalcev.Predstavnik pogrebnega podjetja Jančič iz Lenarta, ki tam opravlja svojo dejavnost, si je ogledalsporen kup zemlje. Pozneje je pregled opravil tudi kriminalist. Policija je na pokopališču naredila zapisnik in kup s kostmi tudifotografirala. © Nino Verdnik 70 odstotkov vseh umrlih v Občini Destrnik še vedno pokopljejo v krstah. Kopanje na črno "Čudno, da se lahko kaj takšnega zgodi. Če gre za prekop, mora biti to storjeno profesionalno.Ne podjetje ne posameznik ne moreta tega storiti sama. O izkopu trupla mora biti obveščena upravnaenota, ki izda odločbo, navzoč pa mora biti tudi zdravstveni inšpektorat. Če ti pogoji nisoizpolnjeni, lahko govorimo o skrunitvi grobov," je pojasnila Lidija Pliberšek, direktorica Pogrebnega podjetja Maribor. Po kazenskem zakoniku seskrunitev grobov kaznuje z zaporno kaznijo tudi do treh let. "Ogledal sem si prizorišče. Ne vem, kako se je lahko to zgodilo. Naše podjetje vsaj eno leto natem pokopališču ni izvajalo nobenega izkopa trupla," je pojasnil predstavnik pogrebnegapodjetja Jančič. Kot nam je pojasnil Franc Pukšič, župan Destrnika, je del pokopališča v lasti občine, preostalo pa jev lasti cerkve. Neuradno smo izvedeli, da policija zadevo že intenzivno preiskuje. Krivcu, ki naj bi bil znanv naslednjih dneh, bo najverjetneje izdan vsaj plačilni nalog, če se policija že ne bo odločila zaovadbo na tožilstvo.

Pred vhodom na pokopališče je kup zemlje, iz katerega gledajo človeške kosti in del krste.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Kosti pred vhodom " Pred vhodom na destrniško pokopališče so na kupu zemlje človeške kosti. Česa tako groznega paše ne!" je v uredništvo poklical občan Destrnika. Ob našem obisku pokopališča kup zemlje predvhodom s človeškimi kostmi in razpadajočo krsto ni vzbujal pretiranega zanimanja obiskovalcev.Predstavnik pogrebnega podjetja Jančič iz Lenarta, ki tam opravlja svojo dejavnost, si je ogledalsporen kup zemlje. Pozneje je pregled opravil tudi kriminalist. Policija je na pokopališču naredila zapisnik in kup s kostmi tudifotografirala. © Nino Verdnik 70 odstotkov vseh umrlih v Občini Destrnik še vedno pokopljejo v krstah. Kopanje na črno "Čudno, da se lahko kaj takšnega zgodi. Če gre za prekop, mora biti to storjeno profesionalno.Ne podjetje ne posameznik ne moreta tega storiti sama. O izkopu trupla mora biti obveščena upravnaenota, ki izda odločbo, navzoč pa mora biti tudi zdravstveni inšpektorat. Če ti pogoji nisoizpolnjeni, lahko govorimo o skrunitvi grobov," je pojasnila Lidija Pliberšek, direktorica Pogrebnega podjetja Maribor. Po kazenskem zakoniku seskrunitev grobov kaznuje z zaporno kaznijo tudi do treh let. "Ogledal sem si prizorišče. Ne vem, kako se je lahko to zgodilo. Naše podjetje vsaj eno leto natem pokopališču ni izvajalo nobenega izkopa trupla," je pojasnil predstavnik pogrebnegapodjetja Jančič. Kot nam je pojasnil Franc Pukšič, župan Destrnika, je del pokopališča v lasti občine, preostalo pa jev lasti cerkve. Neuradno smo izvedeli, da policija zadevo že intenzivno preiskuje. Krivcu, ki naj bi bil znanv naslednjih dneh, bo najverjetneje izdan vsaj plačilni nalog, če se policija že ne bo odločila zaovadbo na tožilstvo. ### Odziv: Pred vhodom na pokopališče je kup zemlje, iz katerega gledajo človeške kosti in del krste.

Pirati, ki imajo radi luksuz Časi, ko so ljudje z ladjami potovali z enega konca sveta na drugega, so minili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se na nebu pojavila velika potniška letala ter jim prevzela potnike. Nekaj desetletij kasneje se ladje v obliki velikanskih plavajočih hotelskih kompleksov s po tri do pet tisoč dopustniki in pol toliko posadke vračajo na svetovna morja. Foto: Dreamstime Križarjenja so najhitreje rastoča globalna turistična ponudba, vsako leto pa se za tako počitnikovanje odloči že okoli 14 milijonov ljudi. Najbolj se je omenjeni turizem razvil v ZDA, kjer se na luksuzne, tudi 15-nadstropne ladjez bazeni, igralnicami, športnimi igrišči, fitnes klubi, trgovinami, kinodvoranami, plesišči in parki ter vsem drugim, kar sodi k dobremu počitniškemu razpoloženju, vkrca 70 odstotkov svetovne križarske druščine. Od tropskih do severnih morij Najbolj priljubljene destinacije so Karibsko otočje, Bahami in Portoriko, marsikatera ladijska družba pa ima na tem območju svoje lastne otočke, kjer se ustavijo in svojim gostom omogočijo še potapljanje, vožnjo s kanuji ali zabave na peščenih plažah. Ponudba se zadnje leto širi na azijska morja, možna pa so tudi križarjenja do »dežele tam spodaj« in Nove Zelandije. Tisti s krepkejšo denarnico in veliko časa pa se lahko v lastnem plavajočem apartmaju odpravijo tudi okoli sveta. V boju za čim večji križarski kolač so pri nekaterih ladijskih prevoznikih poleg vročih eksotičnih krajev možni tudi postanki ob obalah Aljaske, pobliže pa se da iz udobnega plavajočega hotela okusiti tudi še bolj severne vode. Luksuz na morju je cenejši Drugi največji svetovni trg za križarjenja je Sredozemsko morje, kjer so lani našteli 4,4 milijona potnikov. Najbolj priljubljene destinacije so Italija in njeni pristanišči Civitavecchia in Benetke ter španska Barcelona in Palma, novejša ponudba evropskih plavajočih počitnic pa je Baltiško morje. Afriški obali oziroma destinacijam, kjer na morju varnost ogrožajo resnični pirati, se turistične ladje na široko izogibajo. Največji evropski ladijski počitnikarji so Britanci, lani se jih je za ladjo odločilo okoli 1,5 milijona. Prodajni oddelki ponudnikov križarjenj trdijo, da so te počitnice za 20 do 50 odstotkov cenejše v primerjavi z enako ravnjo ponudbe na kopnem. Trditev verjetno ni iz trte izvita, saj jo potrjuje vse večje zanimanje za dopust na ladji, posledično pa tudi vse več naročil za gradnjo še večjih in še razkošnejših plavajočih hotelov. Dražba sredi morja Težnje v industriji križarjenja gredo iz turizma za množice po dostopnih cenah vse bolj v smeri luksuzne ponudbe. Ni malo križark, kjer prirejajo le kongrese za izbrane interesne skupine, nekatere ladje so se specializirale le za najbogatejšo klientelo, ki želi več razkošja, morda kar zasebno rezidenco na ladji, kjer ima samo zase bazen, teraso, plažo, helikopterski taksi ali celo svoje golfskoigrišče. Ples in množična zabava se na takih ladjah umika umirjenim večerom z izbrano prehrano, cigaro in konjakom, z vedno navzočim zasebnim butlerjem, ob dražbah umetnin ali nastopu priznanega umetnika. Slovenci najraje po Sredozemlju Največji ponudnik križarjenj v Sloveniji je Cruise & Ferry Center v Portorožu, kjer na leto na morje pošljejo okoli 13 tisoč slovenskih počitnikarjev. »Že vrsto let v poslu ugotavljamo umirjeno 10-odstotno rast. Kar 97 odstotkov je povratnikov, kar pove, da so ljudje ugotovili, da s takim počitnikovanjem za svoj denar dobijo največ. Večina Slovencev se odloči za križarjenje po Sredozemlju med poletnimi, prvomajskimi ali krompirjevimi počitnicami, manj čez zimo ali za novoletne praznike. Poleti so ponudbe tudi najugodnejše, začnejo se že pri okoli 400 do 600 evrih na osebo, otroci do 18. leta starosti imajo brezplačno,če so s starši v isti kabini. Prevoz do luke vkrcanja je praviloma v zasebni režiji oziroma ga je treba plačati posebej. V ceno križarjenja po Karibskem otočju je treba všteti še letalski prevoz, tako da približno osemdnevni aranžma za eno osebo stane že od ugodnih 1.200 evrov. Seveda veliki in razkošnejši apartmaji za dve do tri osebe lahko stanejo tudi deset tisoč evrov na teden,« so nam povedali v koprskem Cruise & Ferry Centru, ki združujeveč ponudnikov križarjenj. Za vsakega nekaj »Ljudje se za križarjenja odločajo, ker na enem mestu za vse bolj dostopno ceno dobijo veliko počitniške ponudbe, vidijo raznolike kraje, niso pa obremenjeni z zamudnimi in napornimi transporti iz enega v drug kraj. Običajno ladje plujejo ponoči, podnevi pa si ogledujemo različna mesta. Vmes pa lahko na ladijski plaži po počitniško lenarijo in se razvajajo, vedno pa se tudi kaj dogaja,« nam je povedala Marina Barkovič iz turistične agencije Atlantica. Prepričana je, da bo zaradi odlične ponudbe, kjer se najde za vsakogar nekaj, ta turistična veja še dolgo cvetela. Zato se bodo morale agencije še bolj potruditi. V Atlantici so za zahtevnejše na trg prišli z novo, kot pravijo pri nas, edinstveno ponudbo - lov na veliko ribo na odprtih morjih Kostarike, Venezuele in Gvatemale. Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Finance Club.

Križarjenja so najhitreje rastoča globalna turistična ponudba, vsako leto pa se za tako počitnikovanje odloči že okoli 14 milijonov ljudi

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Pirati, ki imajo radi luksuz Časi, ko so ljudje z ladjami potovali z enega konca sveta na drugega, so minili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se na nebu pojavila velika potniška letala ter jim prevzela potnike. Nekaj desetletij kasneje se ladje v obliki velikanskih plavajočih hotelskih kompleksov s po tri do pet tisoč dopustniki in pol toliko posadke vračajo na svetovna morja. Foto: Dreamstime Križarjenja so najhitreje rastoča globalna turistična ponudba, vsako leto pa se za tako počitnikovanje odloči že okoli 14 milijonov ljudi. Najbolj se je omenjeni turizem razvil v ZDA, kjer se na luksuzne, tudi 15-nadstropne ladjez bazeni, igralnicami, športnimi igrišči, fitnes klubi, trgovinami, kinodvoranami, plesišči in parki ter vsem drugim, kar sodi k dobremu počitniškemu razpoloženju, vkrca 70 odstotkov svetovne križarske druščine. Od tropskih do severnih morij Najbolj priljubljene destinacije so Karibsko otočje, Bahami in Portoriko, marsikatera ladijska družba pa ima na tem območju svoje lastne otočke, kjer se ustavijo in svojim gostom omogočijo še potapljanje, vožnjo s kanuji ali zabave na peščenih plažah. Ponudba se zadnje leto širi na azijska morja, možna pa so tudi križarjenja do »dežele tam spodaj« in Nove Zelandije. Tisti s krepkejšo denarnico in veliko časa pa se lahko v lastnem plavajočem apartmaju odpravijo tudi okoli sveta. V boju za čim večji križarski kolač so pri nekaterih ladijskih prevoznikih poleg vročih eksotičnih krajev možni tudi postanki ob obalah Aljaske, pobliže pa se da iz udobnega plavajočega hotela okusiti tudi še bolj severne vode. Luksuz na morju je cenejši Drugi največji svetovni trg za križarjenja je Sredozemsko morje, kjer so lani našteli 4,4 milijona potnikov. Najbolj priljubljene destinacije so Italija in njeni pristanišči Civitavecchia in Benetke ter španska Barcelona in Palma, novejša ponudba evropskih plavajočih počitnic pa je Baltiško morje. Afriški obali oziroma destinacijam, kjer na morju varnost ogrožajo resnični pirati, se turistične ladje na široko izogibajo. Največji evropski ladijski počitnikarji so Britanci, lani se jih je za ladjo odločilo okoli 1,5 milijona. Prodajni oddelki ponudnikov križarjenj trdijo, da so te počitnice za 20 do 50 odstotkov cenejše v primerjavi z enako ravnjo ponudbe na kopnem. Trditev verjetno ni iz trte izvita, saj jo potrjuje vse večje zanimanje za dopust na ladji, posledično pa tudi vse več naročil za gradnjo še večjih in še razkošnejših plavajočih hotelov. Dražba sredi morja Težnje v industriji križarjenja gredo iz turizma za množice po dostopnih cenah vse bolj v smeri luksuzne ponudbe. Ni malo križark, kjer prirejajo le kongrese za izbrane interesne skupine, nekatere ladje so se specializirale le za najbogatejšo klientelo, ki želi več razkošja, morda kar zasebno rezidenco na ladji, kjer ima samo zase bazen, teraso, plažo, helikopterski taksi ali celo svoje golfskoigrišče. Ples in množična zabava se na takih ladjah umika umirjenim večerom z izbrano prehrano, cigaro in konjakom, z vedno navzočim zasebnim butlerjem, ob dražbah umetnin ali nastopu priznanega umetnika. Slovenci najraje po Sredozemlju Največji ponudnik križarjenj v Sloveniji je Cruise & Ferry Center v Portorožu, kjer na leto na morje pošljejo okoli 13 tisoč slovenskih počitnikarjev. »Že vrsto let v poslu ugotavljamo umirjeno 10-odstotno rast. Kar 97 odstotkov je povratnikov, kar pove, da so ljudje ugotovili, da s takim počitnikovanjem za svoj denar dobijo največ. Večina Slovencev se odloči za križarjenje po Sredozemlju med poletnimi, prvomajskimi ali krompirjevimi počitnicami, manj čez zimo ali za novoletne praznike. Poleti so ponudbe tudi najugodnejše, začnejo se že pri okoli 400 do 600 evrih na osebo, otroci do 18. leta starosti imajo brezplačno,če so s starši v isti kabini. Prevoz do luke vkrcanja je praviloma v zasebni režiji oziroma ga je treba plačati posebej. V ceno križarjenja po Karibskem otočju je treba všteti še letalski prevoz, tako da približno osemdnevni aranžma za eno osebo stane že od ugodnih 1.200 evrov. Seveda veliki in razkošnejši apartmaji za dve do tri osebe lahko stanejo tudi deset tisoč evrov na teden,« so nam povedali v koprskem Cruise & Ferry Centru, ki združujeveč ponudnikov križarjenj. Za vsakega nekaj »Ljudje se za križarjenja odločajo, ker na enem mestu za vse bolj dostopno ceno dobijo veliko počitniške ponudbe, vidijo raznolike kraje, niso pa obremenjeni z zamudnimi in napornimi transporti iz enega v drug kraj. Običajno ladje plujejo ponoči, podnevi pa si ogledujemo različna mesta. Vmes pa lahko na ladijski plaži po počitniško lenarijo in se razvajajo, vedno pa se tudi kaj dogaja,« nam je povedala Marina Barkovič iz turistične agencije Atlantica. Prepričana je, da bo zaradi odlične ponudbe, kjer se najde za vsakogar nekaj, ta turistična veja še dolgo cvetela. Zato se bodo morale agencije še bolj potruditi. V Atlantici so za zahtevnejše na trg prišli z novo, kot pravijo pri nas, edinstveno ponudbo - lov na veliko ribo na odprtih morjih Kostarike, Venezuele in Gvatemale. Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Finance Club. ### Odziv: Križarjenja so najhitreje rastoča globalna turistična ponudba, vsako leto pa se za tako počitnikovanje odloči že okoli 14 milijonov ljudi

Joras: Rehn, pomagaj mi Slovenski "mejni ekshibicionist" (tako piše hrvaški portal Index.hr) Joško Joras je v petek poslal pismo evrospkemu komisarju za širitev Olliju Rehnu, v katerem ga prosi, da mu pomaga privesti hrvaškega predsednikaStipeta Mesića na koprsko sodišče. Spomnimo: Joras je že leta 2004 proti Mesiću vložil tožbo zaradinjegove izjave, da je Joras "norček, ki je v službi tujih interesov". Obenem je zaradi prestanih duševnih bolečinterjal izplačilo odškodnine v višini 20.684 evrov. Joras v pismu dodaja, da ob pomoči slovenske države že več let neuspešno poskuša Mesićuvročiti tožbo. Okrožno sodišče v Kopru je pretekli petek Jorasa obvestilo, da tožbe ni uspelovročiti Mesiću ne prek slovenskega pravosodnega ministrstva, ne po diplomatski poti. "Po več kot treh in letih in stalnem urgiranju Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije sepristojni hrvaški organi ne odzivajo na naša vprašanja o vročitvi," piše v dopisu, ki ga jeJorasu poslalo koprsko okrožno sodišče. Zaradi tega se je Joras odločil, da zaradi nespoštovanja načel pravne države na Hrvaškem zzadevo seznani Rehna. Posredoval mu je tudi prošnjo, da na prihodnjem srečanju s hrvaškim zunanjimministrom Gordanom Jandrokovićem tega seznani z vsebino pisma.

Jošjo Joras se je obrnil na evropskega komisarja za širitev s prošnjo, da mu pomaga postaviti hrvaškega predsednika Stipeta Mesića pred koprsko sodišče.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Joras: Rehn, pomagaj mi Slovenski "mejni ekshibicionist" (tako piše hrvaški portal Index.hr) Joško Joras je v petek poslal pismo evrospkemu komisarju za širitev Olliju Rehnu, v katerem ga prosi, da mu pomaga privesti hrvaškega predsednikaStipeta Mesića na koprsko sodišče. Spomnimo: Joras je že leta 2004 proti Mesiću vložil tožbo zaradinjegove izjave, da je Joras "norček, ki je v službi tujih interesov". Obenem je zaradi prestanih duševnih bolečinterjal izplačilo odškodnine v višini 20.684 evrov. Joras v pismu dodaja, da ob pomoči slovenske države že več let neuspešno poskuša Mesićuvročiti tožbo. Okrožno sodišče v Kopru je pretekli petek Jorasa obvestilo, da tožbe ni uspelovročiti Mesiću ne prek slovenskega pravosodnega ministrstva, ne po diplomatski poti. "Po več kot treh in letih in stalnem urgiranju Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije sepristojni hrvaški organi ne odzivajo na naša vprašanja o vročitvi," piše v dopisu, ki ga jeJorasu poslalo koprsko okrožno sodišče. Zaradi tega se je Joras odločil, da zaradi nespoštovanja načel pravne države na Hrvaškem zzadevo seznani Rehna. Posredoval mu je tudi prošnjo, da na prihodnjem srečanju s hrvaškim zunanjimministrom Gordanom Jandrokovićem tega seznani z vsebino pisma. ### Odziv: Jošjo Joras se je obrnil na evropskega komisarja za širitev s prošnjo, da mu pomaga postaviti hrvaškega predsednika Stipeta Mesića pred koprsko sodišče.

Prilagoditev zakona za 'nesmiselne referendume' Predsednik Zaresa in minister za visoko šolstvo Gregor Golobič in vodja poslanske skupine Cveta Zalokar Oražem sta danes na novinarski konferenci v Ljubljani izpostavila,da je referendumsko odločanje v Sloveniji urejeno neprimerno, zato bi bilo potrebno spremenitiustavo in prilagoditi zakon o referendumu in ljudski iniciativi, da bi se preprečilo "nesmiselne referendume, ki se uporabljajo za politične igre". Kot je pojasnil Golobič, je ena glavnih zadev, ki bi jih pri referendumih morali urediti,kvorum oziroma minimalna volilna udeležba za veljavnost izida referenduma, da bi se izognilizagatam, kakršna je bila ob posvetovalnem referendumu o pokrajinah, ki se ga je udeležilo manj kot11 odstotkov volilnih upravičencev. V stranki predlagajo, da bi se zgledovali po danskem modelu,kjer je potrebna najmanj 30-odstotna volilna udeležba. Zgodovina kaže, da je bilo bistvo referendumov izigrano, predmet paspolitiziran. Cveta Zalokar Oražem Druga pomembna zadeva bi bila tudi možnost izključitve referendumskega odločanja, če bi nata način prizadeli človekove pravice in temeljne svoboščine ali druge ustavne vrednote, ali če bizaradi referendumske odločitve nastale težko popravljive posledice za delovanje države. Golobič bi rad videl tudi uvedbo "referendumskega dne", enega ali dveh dni na leto, ko bi lahko izvajali referendume. Na tanačin bi lahko prihranili pri stroških. Za Golobiča interpelacija zoper Kresalovo ne bi bila presenečenje Gregor Golobič je glede sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je Aleksandru Todoroviću prisodilo odškodnino v višini 17.000 evrov zaradi izgubezaslužka, poudaril, da je notranja ministrica Katarina Kresal napovedala, da bodo v takšnih primerih naredili temeljito analizo,ocenili možne posledice in predlagali morebitne ukrepe. Na novinarsko vprašanje, ali je mogoče seznanjen, da se pripravlja interpelacija zoperKresalovo, je predsednik Zaresa odgovoril, "da to prvič sliši". Verjetno pa, pravi Golobič, da ne bo presenečenje za nikogar, niti zaKresalovo, če bo prišlo do interpelacije. Ob tem je izrazil podporo in zadovoljstvo nad tem, kakonotranja ministrica rešuje problem izbrisanih.

V stranki Zares so predstavili predlog za spremembo referendumske ureditve, da se referenduma ne bi več izrabljalo za politične igre.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Prilagoditev zakona za 'nesmiselne referendume' Predsednik Zaresa in minister za visoko šolstvo Gregor Golobič in vodja poslanske skupine Cveta Zalokar Oražem sta danes na novinarski konferenci v Ljubljani izpostavila,da je referendumsko odločanje v Sloveniji urejeno neprimerno, zato bi bilo potrebno spremenitiustavo in prilagoditi zakon o referendumu in ljudski iniciativi, da bi se preprečilo "nesmiselne referendume, ki se uporabljajo za politične igre". Kot je pojasnil Golobič, je ena glavnih zadev, ki bi jih pri referendumih morali urediti,kvorum oziroma minimalna volilna udeležba za veljavnost izida referenduma, da bi se izognilizagatam, kakršna je bila ob posvetovalnem referendumu o pokrajinah, ki se ga je udeležilo manj kot11 odstotkov volilnih upravičencev. V stranki predlagajo, da bi se zgledovali po danskem modelu,kjer je potrebna najmanj 30-odstotna volilna udeležba. Zgodovina kaže, da je bilo bistvo referendumov izigrano, predmet paspolitiziran. Cveta Zalokar Oražem Druga pomembna zadeva bi bila tudi možnost izključitve referendumskega odločanja, če bi nata način prizadeli človekove pravice in temeljne svoboščine ali druge ustavne vrednote, ali če bizaradi referendumske odločitve nastale težko popravljive posledice za delovanje države. Golobič bi rad videl tudi uvedbo "referendumskega dne", enega ali dveh dni na leto, ko bi lahko izvajali referendume. Na tanačin bi lahko prihranili pri stroških. Za Golobiča interpelacija zoper Kresalovo ne bi bila presenečenje Gregor Golobič je glede sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je Aleksandru Todoroviću prisodilo odškodnino v višini 17.000 evrov zaradi izgubezaslužka, poudaril, da je notranja ministrica Katarina Kresal napovedala, da bodo v takšnih primerih naredili temeljito analizo,ocenili možne posledice in predlagali morebitne ukrepe. Na novinarsko vprašanje, ali je mogoče seznanjen, da se pripravlja interpelacija zoperKresalovo, je predsednik Zaresa odgovoril, "da to prvič sliši". Verjetno pa, pravi Golobič, da ne bo presenečenje za nikogar, niti zaKresalovo, če bo prišlo do interpelacije. Ob tem je izrazil podporo in zadovoljstvo nad tem, kakonotranja ministrica rešuje problem izbrisanih. ### Odziv: V stranki Zares so predstavili predlog za spremembo referendumske ureditve, da se referenduma ne bi več izrabljalo za politične igre.

Visoke cene goriv spreminjajo naša življenja Pretekli teden smo vas v anketnem vprašanju spraševali, ali ste zaradi vse višjih cen pogonskega goriva že začeli kaj spreminjati svoje vsakodnevne navade. V anketi je sodelovalo 301 bralcev zurnala24.si. 55 odstotkov jih je na vprašanje odgovorilo pritrdilno, z ne pa 45 odstotkov. Dizel rekordno, sledi še bencin? V prihodnosti se bo odstotek tistih, ki so odgovorili z da, morda še povišal, saj smo ravno v začetku preteklega tedna doživeli vnovično povišanje cen goriv, dizel je celo dosegel rekordno vrednost. Tudi bencin se približuje rekordni vrednosti. Če bomo ob izteku 14-dnevnega obdobja, v katerem se spreminjajo cene, doživeli vnovično podražitev in bo ta višja kot 5,4 centa, bo tudi cena goriva rekordno visoka.

Anketa med bralci. Zaradi visokih cen goriv več kot polovica že začela spreminjati svoje življenjske navade.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Visoke cene goriv spreminjajo naša življenja Pretekli teden smo vas v anketnem vprašanju spraševali, ali ste zaradi vse višjih cen pogonskega goriva že začeli kaj spreminjati svoje vsakodnevne navade. V anketi je sodelovalo 301 bralcev zurnala24.si. 55 odstotkov jih je na vprašanje odgovorilo pritrdilno, z ne pa 45 odstotkov. Dizel rekordno, sledi še bencin? V prihodnosti se bo odstotek tistih, ki so odgovorili z da, morda še povišal, saj smo ravno v začetku preteklega tedna doživeli vnovično povišanje cen goriv, dizel je celo dosegel rekordno vrednost. Tudi bencin se približuje rekordni vrednosti. Če bomo ob izteku 14-dnevnega obdobja, v katerem se spreminjajo cene, doživeli vnovično podražitev in bo ta višja kot 5,4 centa, bo tudi cena goriva rekordno visoka. ### Odziv: Anketa med bralci. Zaradi visokih cen goriv več kot polovica že začela spreminjati svoje življenjske navade.

Ne izdajajo računov Na nas se je obrnil bralec, ki je nedavno zaradi zdravstvenih težav obiskal zdravstveni centerAlveola. Tam je zaradi dodatnih storitev, ultrazvoka vratnih arterij in ultrazvoka srca z meritvamipretokov, odštel 42 in 60 evrov, a - kot trdi - ni prejel potrdila o plačilu. Albert Klobučar, direktor Alveole, pojasnjuje: ˝V našem centru opravljamo preglede z najsodobnejšo medicinsko opremo, s čimer se lahko pohvalile malo zdravstvenih centrov. Prepričan sem, da je bil pregled pri omenjenem pacientu opravljenkorektno in brez dolgih čakalnih dob, če pa ni prejel potrdila o plačilu, pa to zagotovo ni bilostorjeno namenoma, ampak je prišlo do človeške napake.˝ Kazni do 41 tisoč evrov “Po davčni zakonodaji je zoper zdravnika (in vsakega drugega zavezanca), ki pacientu ne izdaračuna oziroma ne zagotovi, da je račun izdan, v zakonu o davku na dodano vrednost predpisana globaod dva do 12 tisoč evrov. Če pa na izdanem računu niso izkazani vsi predpisani podatki, pa se globagiblje od 1.200 do 41 tisoč evrov. V hitrem postopku, ki se vodi pri Dursu, se lahko izreče lenajnižja globa, torej dva tisoč oziroma 1.200 evrov,˝ pravi Marjan Špilar, direktor davčnega urada v Mariboru, ki dodaja, da se trenutnoukvarjajo z inšpekcijskim nadzorom osmih zobozdravnikov, saj je bilo ugotovljeno, da velikozobozdravnikov, ki opravljajo poslovno dejavnost, pri izvajanju teh storitev ne izda računa oziromaga ne evidentira v svojih poslovnih knjigah, kar pa pomeni tudi neplačilo davkov.

Bralec nas je opozoril, da mu po obisku zdravstvenega centra Alveola niso izdali računa. Če bi to ugotovila inšpekcija, bi lahko vodilnega v podjetju doletela do 41 tisoč evrov visoka kazen.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Ne izdajajo računov Na nas se je obrnil bralec, ki je nedavno zaradi zdravstvenih težav obiskal zdravstveni centerAlveola. Tam je zaradi dodatnih storitev, ultrazvoka vratnih arterij in ultrazvoka srca z meritvamipretokov, odštel 42 in 60 evrov, a - kot trdi - ni prejel potrdila o plačilu. Albert Klobučar, direktor Alveole, pojasnjuje: ˝V našem centru opravljamo preglede z najsodobnejšo medicinsko opremo, s čimer se lahko pohvalile malo zdravstvenih centrov. Prepričan sem, da je bil pregled pri omenjenem pacientu opravljenkorektno in brez dolgih čakalnih dob, če pa ni prejel potrdila o plačilu, pa to zagotovo ni bilostorjeno namenoma, ampak je prišlo do človeške napake.˝ Kazni do 41 tisoč evrov “Po davčni zakonodaji je zoper zdravnika (in vsakega drugega zavezanca), ki pacientu ne izdaračuna oziroma ne zagotovi, da je račun izdan, v zakonu o davku na dodano vrednost predpisana globaod dva do 12 tisoč evrov. Če pa na izdanem računu niso izkazani vsi predpisani podatki, pa se globagiblje od 1.200 do 41 tisoč evrov. V hitrem postopku, ki se vodi pri Dursu, se lahko izreče lenajnižja globa, torej dva tisoč oziroma 1.200 evrov,˝ pravi Marjan Špilar, direktor davčnega urada v Mariboru, ki dodaja, da se trenutnoukvarjajo z inšpekcijskim nadzorom osmih zobozdravnikov, saj je bilo ugotovljeno, da velikozobozdravnikov, ki opravljajo poslovno dejavnost, pri izvajanju teh storitev ne izda računa oziromaga ne evidentira v svojih poslovnih knjigah, kar pa pomeni tudi neplačilo davkov. ### Odziv: Bralec nas je opozoril, da mu po obisku zdravstvenega centra Alveola niso izdali računa. Če bi to ugotovila inšpekcija, bi lahko vodilnega v podjetju doletela do 41 tisoč evrov visoka kazen.

Kmalu tudi izraba morja Občina Piran je glede na porabo energije na prebivalca nad slovenskim povprečjem, vendar je to posledica turizma, saj je še zlasti v poletnem času porast večji, je na včerajšnjem pogovoru o gospodarjenju z energijo v Piranu povedala Katarina Pogačnik, ki je izdelala lokalni energetski koncept. Kot pravi, se največ električne energije porabi za javno razsvetljavo, ki je na Pirančana presežena za skoraj dvakrat, in to predvsem zaradi osvetlitve znamenitosti. Energetska pisanja Svetovanje. Predvidoma februarja bo v Piranu začela delati svetovalna služba, ki bo dajala vsem, ki bodo obnavljali ali se bodo želeli obnašati bolj gospodarno, konkretne odgovore in nasvete v zvezi z ukrepi ter tudi ugodnostmi financiranja. Vodilni v učinkovitosti Na predstavitvi je bilo od številnih strokovnjakov s področja varčevanja z energijo slišati, da je Piran med vodilnimi občinami na Obali pri načrtnem dvigu učinkovite rabe energije in zvišanju deleža obnovljenih virov energije. Tako je vse več prihrankov pri daljinskem ogrevanju. S pomočjo švicarskega sklada bodo zamenjani kotli v OŠSečovlje, na strehi telovadnice v Luciji dela prva sončna elektrarna in ne nazadnje se dela na projektu, da bi izrabili morje ter s toplotno črpalko hladili in ogrevali Gledališče Tartini. Pogačnikova poudarja, da je možno zmanjšati porabo energije tudi pri obnovi oken in izolaciji notranjih sten.

Energija. Piran po porabi nad povprečjem. Vodilni v zvišanju obnovljivih virov.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Kmalu tudi izraba morja Občina Piran je glede na porabo energije na prebivalca nad slovenskim povprečjem, vendar je to posledica turizma, saj je še zlasti v poletnem času porast večji, je na včerajšnjem pogovoru o gospodarjenju z energijo v Piranu povedala Katarina Pogačnik, ki je izdelala lokalni energetski koncept. Kot pravi, se največ električne energije porabi za javno razsvetljavo, ki je na Pirančana presežena za skoraj dvakrat, in to predvsem zaradi osvetlitve znamenitosti. Energetska pisanja Svetovanje. Predvidoma februarja bo v Piranu začela delati svetovalna služba, ki bo dajala vsem, ki bodo obnavljali ali se bodo želeli obnašati bolj gospodarno, konkretne odgovore in nasvete v zvezi z ukrepi ter tudi ugodnostmi financiranja. Vodilni v učinkovitosti Na predstavitvi je bilo od številnih strokovnjakov s področja varčevanja z energijo slišati, da je Piran med vodilnimi občinami na Obali pri načrtnem dvigu učinkovite rabe energije in zvišanju deleža obnovljenih virov energije. Tako je vse več prihrankov pri daljinskem ogrevanju. S pomočjo švicarskega sklada bodo zamenjani kotli v OŠSečovlje, na strehi telovadnice v Luciji dela prva sončna elektrarna in ne nazadnje se dela na projektu, da bi izrabili morje ter s toplotno črpalko hladili in ogrevali Gledališče Tartini. Pogačnikova poudarja, da je možno zmanjšati porabo energije tudi pri obnovi oken in izolaciji notranjih sten. ### Odziv: Energija. Piran po porabi nad povprečjem. Vodilni v zvišanju obnovljivih virov.

Pozor, kličejo iz Bangladeša Pri Mobitelu stranke obveščajo, da so se v zadnjem času znova pojavile zlorabe pri klicih. Stranke prejmejo kratek neodgovorjen klic iz številk 0881942011051 in 00881942011053. 0088 je sicer telefonska koda Bangladeša. Če klicani pokliče nazaj, ima visoke stroške, saj gre za satelitsko omrežje. Pri Mobitelu pojasnjujejo, da so takšni klici poskus povečevanja telefonskega prometa in naj uporabniki ne kličejo na številke neodgovorjenih klicev, ki prihajajo iz tujine.

Slovenski mobilni operaterji opozarjajo na zlorabe pri klicih, ki prihajajo iz tujine.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Pozor, kličejo iz Bangladeša Pri Mobitelu stranke obveščajo, da so se v zadnjem času znova pojavile zlorabe pri klicih. Stranke prejmejo kratek neodgovorjen klic iz številk 0881942011051 in 00881942011053. 0088 je sicer telefonska koda Bangladeša. Če klicani pokliče nazaj, ima visoke stroške, saj gre za satelitsko omrežje. Pri Mobitelu pojasnjujejo, da so takšni klici poskus povečevanja telefonskega prometa in naj uporabniki ne kličejo na številke neodgovorjenih klicev, ki prihajajo iz tujine. ### Odziv: Slovenski mobilni operaterji opozarjajo na zlorabe pri klicih, ki prihajajo iz tujine.

Fiskalno pravilo gre naprej Po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja bi lahko strukturni primanjkljaj odpravili v štirih do petih letih. Ko so časi dobri, mora imeti država večje presežke, a v slabih časih ima lahko bistveno večje primanjkljaje, je koncept predloga zakona na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Mramor. S tem se po njegovih besedah omogoča spodbujanje gospodarstva s strani proračunskih izdatkov, kar daje državi možnost, da ohranja gospodarsko rast in zaposlenost. V tem duhu bo vlada pripravila že rebalans proračuna za leto 2015, je napovedal Mramor. Strukturni primanjkljaj - to je primanjkljaj ob neupoštevanju učinkov gospodarskega ciklusa - bi lahko po njegovi oceni odpravili v štirih do petih letih, od tam naprej pa se začne srednjeročno obdobje, ko primanjkljaja ne sme biti. Bistvo je uravnoteženje Zakon bo tako omogočil izvajanje fiskalnega pravila, po katerem morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. To pravilo je Slovenija zapisala v ustavo maja lani, doslej pa še ni sprejela tudi izvedbenega zakona, kar bi sicer morala storiti že do lanskega novembra. Premier Miro Cerar je zatrdil, da se je vlada maksimalno potrdila pripraviti takšen osnutek, ki bo omogočil konsolidacijo javnih financ. Poslanci koalicije s tem predlogom soglašajo, ker bo za njegovo potrditev v DZ potrebna dvotretjinska večina, pa ga je Mramor v preteklih dneh predstavil tudi poslancem opozicijskih poslanskih skupin. SDS-ov zakon je strožji V proceduri v DZ je sicer že podoben predlog zakona o fiskalnem pravilu, ki so ga pripravili v SDS, a je po Mramorjevih besedah precej strožji. Izredno namreč omejuje možnosti ekonomske politike, da se odziva na šoke, je ocenil. Ustavno pravilo je v predlogu določeno tako, da povzema evropski pravni red, da bi se omejevali bolj, kot nas omejuje EU, pa se mu zdi nesmiselno.

Vlada je danes sprejela predlog zakona o fiskalnem pravilu in ga bo poslala v obravnavo v državni zbor kjer bo za njegovo podporo potrebovala dvotretjinsko večino.

Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila.

Spodaj je navodilo, ki opisuje nalogo. Ta vsebuje vhodne podatke za dodatnen kontekst. Napišite odgovor, ki ustrezno dopolni zahtevo. ###Navodilo: Povzamite članek, pri tem upoštevajte kontekst in pomen besedila, nujno si ne izmislite podatkov in v povzetku uporabite samo podatke iz besedila. ### Vhodni podatek: Fiskalno pravilo gre naprej Po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja bi lahko strukturni primanjkljaj odpravili v štirih do petih letih. Ko so časi dobri, mora imeti država večje presežke, a v slabih časih ima lahko bistveno večje primanjkljaje, je koncept predloga zakona na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Mramor. S tem se po njegovih besedah omogoča spodbujanje gospodarstva s strani proračunskih izdatkov, kar daje državi možnost, da ohranja gospodarsko rast in zaposlenost. V tem duhu bo vlada pripravila že rebalans proračuna za leto 2015, je napovedal Mramor. Strukturni primanjkljaj - to je primanjkljaj ob neupoštevanju učinkov gospodarskega ciklusa - bi lahko po njegovi oceni odpravili v štirih do petih letih, od tam naprej pa se začne srednjeročno obdobje, ko primanjkljaja ne sme biti. Bistvo je uravnoteženje Zakon bo tako omogočil izvajanje fiskalnega pravila, po katerem morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. To pravilo je Slovenija zapisala v ustavo maja lani, doslej pa še ni sprejela tudi izvedbenega zakona, kar bi sicer morala storiti že do lanskega novembra. Premier Miro Cerar je zatrdil, da se je vlada maksimalno potrdila pripraviti takšen osnutek, ki bo omogočil konsolidacijo javnih financ. Poslanci koalicije s tem predlogom soglašajo, ker bo za njegovo potrditev v DZ potrebna dvotretjinska večina, pa ga je Mramor v preteklih dneh predstavil tudi poslancem opozicijskih poslanskih skupin. SDS-ov zakon je strožji V proceduri v DZ je sicer že podoben predlog zakona o fiskalnem pravilu, ki so ga pripravili v SDS, a je po Mramorjevih besedah precej strožji. Izredno namreč omejuje možnosti ekonomske politike, da se odziva na šoke, je ocenil. Ustavno pravilo je v predlogu določeno tako, da povzema evropski pravni red, da bi se omejevali bolj, kot nas omejuje EU, pa se mu zdi nesmiselno. ### Odziv: Vlada je danes sprejela predlog zakona o fiskalnem pravilu in ga bo poslala v obravnavo v državni zbor kjer bo za njegovo podporo potrebovala dvotretjinsko večino.